oktober 1, 2017

Celjski Mestni park bo krasilo 100 novih dreves

Celjski Mestni park bo še to jesen zasijal v novi podobi. Prihodnji teden bodo podrli 25 dreves divjega kostanja, ki so v zelo slabem stanju. Nadomestili jih bodo s stotimi novimi, ki jih bodo zasadili ob sprehajalni poti vzdolž Savinje. Obeta se tudi nova sprehajalna pot s kolesarsko povezavo.

Petindvajset starih divjih kostanjev ob Partizanski cesti bodo podrli in jih nadomestili s stotimi novimi, ki bodo zasnovana kot okoli pol kilometra dolg dvovrstni drevored. (Foto: Radio Štajerski val)

Skozi nov drevored po novi sprehajalni poti
Petindvajset starih dreves, ki rastejo ob Partizanski cesti in jih bodo odstranili, ima številne rastne nepravilnosti in poškodbe. Svoje so čez leta naredile tudi poplave. Kot so sporočili s celjske občine, so glede na to, da rastejo v urbanem okolju, drevesa lahko nevarna tudi za mimoidoče obiskovalce parka. Z dovoljenjem celjske območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine bo Simbio zasadil rdečecvetni divji kostanj, ki ima podobno ovalno obliko krošnje kot navadni divji kostanj. V višino zraste do petnajst metrov, ima lepe cvetove in je bolj odporen na bolezni. Rdečecvetni divji kostanj kot okrasno drevje sadijo tudi v drugih urbanih okoljih po srednji Evropi. Drevored bodo zasadili izmenično dvostransko, stal pa bo okoli 36.000 evrov. Celjska občina se bo ob tem lotila še gradnje nove sprehajalne poti s kolesarsko povezavo, zanjo bo odštela 99.400 evrov. Dolga bo dobrega pol kilometra in urejena kot utrjena peščena pot. Umestili jo bodo nekoliko bolj v notranjost parka in bo povezana z ostalimi sprehajalnimi potmi. V sredini bo rahlo izbočena proti Partizanski cesti, v delu, kjer se klančina s Splavarske poti spušča v park.

Park s kulturno in zgodovinsko vrednostjo
Najdaljši dvojni kostanjev drevored v celjskem mestnem parku so zasadili pred 161 leti. Je najstarejši del parka z visoko kulturno in zgodovinsko vrednostjo. Še vedno predstavlja tip javnega parka z oblikovno zasnovo druge polovice 19. stoletja. Za ljubljanskim in mariborskim je po površini tretji največji javni mestni park iz tistega časa v Sloveniji. Park ima prepoznavne sestavine tistega časa, kot so historično parkovno drevje, kostanjevi drevoredi, osna promenada, vodni in cvetlični rondoji ter ohranjene lokacije nekaterih drugih parkovnih objektov. Parku pripadajo tudi gozdna pobočja, kjer so delno še ohranjene mreža sprehajalnih poti in lokacije nekdanjih razgledišč. Divji kostanj je sicer v 19. stoletju predstavljal slogovno značilnost mestnih parkov, zato ga je potrebno nadomestiti z istim rodom dreves. Kot pravijo na celjski občini, bi, če bi se odločili za drugi rod, ki ima drugačno obliko krošenj, teksturo in barvo listov ter plodov, drevored spremenil svojo pojavnost, park pa bi po njihovi oceni izgubil eno od svojih najpomembnejših historičnih sestavin in s tem tudi svoje dediščinske lastnosti. (NS)

 

Galerija slik