december 5, 2017

Kako so praznovali nekoč in kaj nam prazniki pomenijo danes

Nocoj nas bo obiskal prvi od treh decembrskih dobrih mož, Miklavž. Kmalu mu bosta sledila še Božiček in Dedek Mraz. Zlasti v otroštvu je to najlepši čas v letu. Kaj pa ko odrastemo? O praznikih nekoč in danes ter obdarovanju smo se pogovarjali s starejšimi, etnologinjo in psihologinjo.

Nekoč so bili paazniki drugačni kot danes, predvsem veliko bolj skromni, z družino v ospredju. Vsak izmed nas pa se lahko potrudi in znova odkrije bistvo prazničnih dni. (Fotografija je simbolična.)

Za praznike so se obdarovali že Rimljani
»Obeleževanje praznikov je bilo vedno pogojeno z zgodovinskimi in družbenimi okoliščinami. Božični čas pa je bil zaradi krajšanja dneva vedno nek poseben čas v letu, ki je ljudem predstavljal skrivnostno obdobje, ko so verjeli, da je zemlja odprta za dobro in slabo, vračali so se duhovi prednikov. Različni načini praznovanja tega časa pa so bili vedno vezani na neke predhodne tradicije, pri čemer so ljudje prevzemali določene navade, druge pa spreminjali,« pravi etnologinja Urška Repar. Ste vedeli, da običaj obdarovanja ob božiču sega v rimske čase? Rimljani so si v času zimskega solsticija, to je 21. decembra, podarjali predvsem med, sadeže in pečene kolačke, ki so predstavljali uspešno prihajajoče leto. Obdarovanje, kot ga poznamo danes, pa se je, kot pravi Reparjeva, oblikovalo postopoma, tako kot se je oblikoval način praznovanja: »V 17. stoletju so se recimo pojavile prve božične smrečice, na katere so začeli obešati prva darila. Konec 19. stoletja pa so izumili ovijalni papir in začeli darila tudi zavijati.« Reparjeva ob tem poudarja, da sta obdarovanje in praznovanje božiča danes povezana predvsem z našim načinom življenja, kar velja tudi za potrošništvo. »Namreč, če tudi sicer pogosto zahajamo v nakupovalna središča, bomo imeli v času praznikov le še več namišljenih želja in potreb po nakupovanju in obdarovanju,« doda. Kaj še pravi o praznikih, obdarovanju in kulinariki, ki spada zraven, prisluhnite v spodnjem posnetku. Z njo se je pogovarjala Nina Slak.

Nekoč so bili prazniki skromnejši
Zagotovo se bo marsikdo strinjal, da je bilo obeleževanje praznikov nekoč nekoliko drugačno kot danes. Predvsem starejši se jih spominjajo kot veliko bolj skromne, poudarek pa je bil na družini. Za darilo so dobili kaj za pod zob, kakšne orehe in jabolko, morda kakšne rokavičke, ki jim jih je spletla mama. Darila pa je nosil Miklavž in ne Božiček, ki prevladuje danes. Na predbožični večer so se tisti, ki so se praznikov nekoč spominjali z nami, odpravili k polnočnicam, pogosto tudi daleč od doma, če je bilo slabo vreme, pa so molili kar doma. Kaj še starejši pravijo o spominih, ki jih vežejo na praznovanje praznikov nekoč, prisluhnite v spodnjem posnetku. Z njimi se je pogovarjala Snežana Prebil.

Darilo morata pospremiti objem in lepa beseda
Pri obdarovanju bi morala, tako kot pri vseh stvareh v življenju, veljati zmernost. Tako pravi tudi psihologinja Nuša Kovačič Tojnko, ki poudarja, da je del praznikov tudi obdarovanje: »Prav pa je, da si ob darilu, ki ga podarimo, povemo, da smo tudi drug drugemu darilo. Darilo moramo dati z odnosom. To mislim, da je osnovno sporočilo darila. In če otroci to opazujejo od malega, da se, ko damo darilo, objamemo, poljubimo, kaj lepega povemo in iskreno zaželimo vse dobro, je to tudi darilo za otroka, ki to opazuje. Besede, ki pridejo zraven, so rdeče pentlje na darilih.« Kaj o obdarovanju danes še pravi Nuša Kovačič Tojnko, prisluhnite v spodnjem posnetku. Z njo se je pogovarjala Nina Slak. (NS, SP)

 

Datoteke

Starejši o praznikih nekoč in danes

O praznikih, kulinariki in dobrih možeh z etnologinjo Urško Repar

O obdarovanju in objemih, ki so rdeče pentlje na darilih, s psihologinjo Nušo Kovačič Tojnko