junij 22, 2015

Ko so minute najbolj dragocene

Pred dnevi je prejel klic preplašenih staršev triletne deklice, ki je prenehala dihati, v šestih minutah je bil pri njej, deklica je preživela, pripoveduje specialist splošne medicine dr. Jure Bićanić iz Zreč. Kaj bi bilo, če bi prišel nekaj minut kasneje? Tudi zato nov pravilnik nujne medicinske pomoči zanj ni sprejemljiv.

Ministrstvo za zdravje je prav danes sporočilo, da koncept sistema nujne medicinske pomoči ostaja enak, časovni razpored urgentnih satelitskih centrov se bo zamaknil za eno leto. (Fotografija je simbolna)

Vse spremembe niso slabe
Zdravnik Jure Bićanić sicer meni, da je ideja nove organiziranosti službe nujne medicinske pomoči v osnovi dobra, če bi pomenila nadgradnjo obstoječega sistema. Če bi bil bolnik oziroma poškodovanec ob prihodu v urgentni center deležen pozornosti ustreznih specialistov z ustrezno opremo: "In ne tako kot zdaj, ko denimo pripeljemo bolnika s terena in ima visok krvi pritisk, možgansko kap in poškodbo glave. Vozimo ga kot "vroč krompir" iz ambulante v ambulanto, kdo ga bo prvi obravnaval. Po principu kura ali jajce; kaj je bilo prej - pritisk, kap ali poškodba glave? Prostorske rešitve novih urgentnih centrov tega naj ne bi zagotavljale, saj naj bi šlo za nekakšne bokse, v katerih je prostor le za bolnika in zdravnika," še pravi Bićanić. Sicer pa kot potencialno pozitivno spremembo vidi v načrtovani ustanovitvi centralnih dispečerskih centrov, ki bi ob ustrezno izobraženih kadrih zagotavljali večjo preglednost dogajanja na terenu. Sedanji sistem prek klicne številke 112 se mu ne zdi ustrezen, saj nemalokrat samo podaljša odzivni čas ekip na terenu.

Dragocene minute
Teza o krajšem odzivnem času, ki jo poudarjajo snovalci novega pravilnika po Bićanićevem mnenju ne drži: "Moji 9-letni hčerki je jasno, da tisti, ki začne pot iz bolj oddaljenega kraja težko pride na cilj prej kot tisti, ki je bliže cilju. Govorim o podaljšanju odzivnega časa ekip nujne medicinske pomoči, ki bi se pojavil ob ukinitvi obstoječih enot in z njihovim prenosom na urgentne centre." Poudarja, da bi bili na slabšem predvsem prebivalci na podeželju, v hribovitih naseljih in oddaljenih krajih. Tudi nemalo ljudi na vitanjskem, zreškem in konjiškem območju, kjer že vrsto let službuje."Po novem naj bi v manjših krajih ostal le urgentni tehnik z vozilom in s šoferjem, v pripravljenosti bi bili tudi usposobljeni gasilci in drugi laični reševalci. Toda z vsem spoštovanjem do njih, je vendarle potrebno priznati, da takšna kadrovska zasedba ne more pomagati tako učinkovito kot zdravnik. Predvsem pa ne morejo prevzeti odgovornosti, saj jim po trenutni zakonodaji ni dana," še navaja zdravnik in dodaja, da je odločitev o življenju in smrti, o nadaljevanju ali prenehanju urgentnega postopka v rokah zdravnika.

Še ena pomanjkljivost
Ob tem opozarja, da se obstoječi pravilnik loteva le segmenta urgentne medicine, čeprav se vsak dežurni zdravniki sooča tudi z drugačnimi zdravstvenimi stanji, mejnimi ali dokončnimi, opravlja tudi mrliške oglede: "Nov pravilnik na tem področju odgovornost še naprej nalaga zdravstvenim domovom. Čeprav jim bodo denar pobrali in ga preusmerili v urgentne centre ali pa, kot je v navadi v našem zdravstvu, še kam drugam. Vi pa, znajdite se, kakor veste iz znate. In tako smo znova pri denarju." Priznava, da si zdravniki splošne medicine z dežurstvi zagotavljajo dodaten prihodek. Tako kot v številnih drugih poklicih. "Bom pa prvi, ki bom noči, konce tedna in praznike raje namenjal družini, ko mi bo država z reformo zdravstvenega sistema to omogočila in me nagradila za redno delo. Ko bo država tiste zdravnike, ki dobro in pošteno delajo, nagradila, "hohštaplerje" pa spravila vsaj ob plačo, če ne še kam drugam," je kritičen Bićanić.

Bo politika dojela?
Novi pravilnik nujne medicinske pomoči po njegovem ne prinaša ustreznih rešitev niti za ljudi niti za zdravstveno osebje. Za slednje tudi razbremenitev ne. Kvečjemu nasprotno. Prepričan je, da bo za manj denarja potrebno delati več, saj bodo stiske ljudi na terenu velike. "Upam, da bo politika to dojela in ustavila projekt. Zdravstveni sistem pa reorganizirala tako, da bo ohranil, kar je dobro, in ga nadgradila v še učinkovitejšega," zaključuje svoje razmišljanje zdravnik družinske medicine  Jure Bićanić. In dodaja nedavni primer s terena, ko je hitel na pomoč triletni deklici - v spodnjem posnetku se lahko prepričate, kako dragocene so minute pri reševanju življenja. (BF)

Datoteke

Zdravnik BIĆANIĆ O POMENU HITRE POMOČI