februar 15, 2016

KSEVT nenamensko porabljal denar

V Kulturnem središču evropskih vesoljskih tehnologij so nenamensko porabljali denar. To je ugotovil Urad za nadzor proračuna in tako potrdil domneve ministrstva za kulturo, ki je na nepravilnosti opozarjalo že lani. Nekdanji direktor Ksevt-a Miha Turšič je to ves čas zanikal. Občina Vitanje bo državi morala vrniti denar.

Člani sveta zavoda pričakujejo, da bo vlada za KSEVT čimprej zagotovila dolgoročno rešitev. Turšičevega naslednika bodo iskali preko javnega razpisa.

Občina upa, da bo rešitev našla država
Leta 2014 je država občini Vitanje nakazala 110 tisoč evrov za izvajanje KSEVT-ovih programov. Inšpektor je ugotovil, da so v ta namen porabili le 60 tisočakov, preostali denar je šel za plače štirih zaposlenih, za stroške zunanjega računovodstva in najemnine. Nekaj javnega denarja je nekdanji direktor Miha Turšič porabil celo za plačilo zasebnega dolga do nekdanje soproge. Občina Vitanje mora državi tako vrniti 46 tisočakov, vendar župan Mirko Polutnik pravi, da jih nima kje vzeti. V skromnem proračunu, v katerem primanjkuje denarja za pomembne naložbe, so že lani prevzeli poravnavanje KSEVT-ovih obratovalnih stroškov:„Plačujemo elektriko, vodo, ogrevanje. To naš proračun na letni ravni bremeni od 30 do 33 tisoč evrov. Večjega finančnega bremena ne zmoremo,“ poudarja Polutnik. Župan upa, da bo država za KSEVT čimprej zagotovila dolgoročno sistemsko financiranje. Gre vendar za ustanovo nacionalnega pomena, poudarja. Lansko jesen je vlada sicer napovedala ustanovitev tehnične pisarne „Slovenija v vesolju“ v sklopu ministrstva za gospodarstvo, KSEVT naj bi deloval pod njenim okriljem. Po zadnjih zagotovilih naj bi se to zgodilo še to pomlad. Nekdanji direktor KSEVT-a Miha Turšič, ki je oktobra lani na finančne težave zavoda opozarjal tudi z gladovno stavko, je v začetku leta odstopil, svet zavoda pa bo njegovega naslednika iskal preko javnega razpisa. Težave se odražajo tudi na številu obiskovalcev Kulturnega središča evropskih vesoljskih tehnologij, ki drastično pada. Vrata je odprl leta 2012, leto kasneje je zabeležeil največji obisk, saj so prodali skoraj 23 tisoč vstopnic, lani le še 6 tisoč. (BF)