avgust 22, 2017

Letina hmelja bo slabša kot lani

Slovenski hmeljarji bodo v teh dneh začeli obirati letošnji pridelek. Letina bo slabša kot lani, saj so nanjo močno vplivale številne vremenske nevšečnosti. Pozeba, toča in suša bodo zagotovo vplivale tudi na kakovost hmelja, ugotavljajo strokovnjaki.

Slovenski hmeljarji so zgodnje sorte že začeli obirati. (Fotografija je simbolična.)

Vreme ni prizanašalo
Posebna komisija na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije se je konec minulega tedna odpravila na teren po slovenskih hmeljiščih, da bi ocenila letošnji pridelek hmelja. Njihove ugotovitve po besedah direktorice inštituta Martine Zupančič kažejo, da je vreme letošnjo letino precej oklestilo. Po spomladanski pozebi, majski toči in suši v zadnjih nekaj tednih bo količina hmelja manjša kot lani, ko so pridelali slabih 2.500 ton. Pričakujejo, da bodo hmeljarji letos pospravili okoli 2.200 ton. Slabša bo verjetno tudi kakovost hmelja: „Po prvih ocenah naj bi bila nekoliko slabša od normalne. Ampak, ker v oceni niso vsa hmeljišča in ker od 112 hmeljarjev šele trije obirajo, je težko podati končno oceno. Na določenih območjih pa bo zagotovo prizadeta količina, na račun tega, da so storžki prizadeti od vročine. So namreč manj elastični, kar pomeni, da so pri spravilu bolj občutljivi in tudi tu potem prihaja do izpada pridelka,“ pravi Zupančičeva. 

Štajerski hmelj pod evropsko zaščito
V Sloveniji imamo okoli 1.590 hektarjev hmeljišč, od tega je 170 hektarjev prvoletnih nasadov. Največ, približno 80 odstotkov hmelja pa raste v Savinjski dolini. Ta mesec je Evropska komisija Štajerski hmelj registrirala kot proizvod z zaščiteno geografsko označbo. Štajerski hmelj predstavljajo slovenske sorte hmelja, ki so vpisane v slovensko sortno listo. Med njimi so najbolj pogoste aurora, bobek, celeia in savinjski golding, nekaj odstotkov pa predstavljata tudi novejši sorti dana in styrian gold. Štajerski hmelj raste na območju, ki ga na zahodu določajo meje štajerske pokrajine, na jugozahodu in jugu se meja nadaljuje po reki Savi, na jugovzhodu je meja državna meja s Hrvaško, na vzhodu reka Mura ter na severu državna meja z Avstrijo. O pomenu zaščite Štajerskega hmelja Zupančičeva pravi: „S tem smo zavarovali pridelavo slvoenskih sort hmelja na geografskem območju Slovenije, ker se določene sorte pridelujejo še drugje po svetu. S tem smo poudarili kakovost, ki jo nosi naš prostor, klima Slovenije z našim slovenskim hmeljem. To pomeni, da lahko rečemo, da je kakovosten slovenski pridelan hmelj samo z oznako Štajerski hmelj.“ O zaščiti slovenskega hmelja Martini Zupančič prisluhnite tudi v spodnjem posnetku. (NS)

Datoteke

MARTINA ZUPANČIČ O ZAŠČITI ŠTAJERSKEGA HMELJA