maj 19, 2017

Največja težava sta cink in arzen

Nemško podjetje CDM Smith je predstavilo rezultate analize onesnaženosti območja pri Cinkarni Celje ter oceno tveganja za ljudi in okolje. Potrdilo je prisotnost težkih kovin v zemlji, ki so ostanki starih industrijskih bremen in onesnažujejo podtalnico. Podjetje predlaga ukrepe za sanacijo.

Na javni predstavitvi je bilo precej ljudi, ni pa bilo predstavnikov Civilne iniciative Celje, ki že dolgo opozarjajo na veliko onesnaženost celjske kotline.

V vodotokih meja (še) ni presežena
Ole Henseler in Roger Olsen iz podjetja CDM Smith sta na javni razgrnitvi potrdila, da so na lokaciji aktualne proizvodnje Cinkarne in na odlagališču Bukovžlak ostanki starih industrijskih bremen, povišane so predvsem vrednosti cinka in arzena. Neposredno naj ne bi bili nevarni za ljudi in okolje, vplivajo pa na podtalnico. „Raziskava je pokazala, da je podtalnica onesnažena, kar smo vedeli že prej. Potrdili so, da podtalnica ne prehaja na drugo stran, se pravi, da ne kontaminira področij severno in zahodno od naše lokacije, ker vodotoka predstavljata hidravlično bariero. Doprinaša pa ta podtalnica nek plus k vsebnosti onesnažil v teh dveh vbodotokih. Ta doprinos sicer po slovenski zakonodaji ne presega dovoljenih mej, ukrepi torej niso nujni, so pa priporočljivi, saj bi se lahko ta onesnažila širila v vodotok kdaj kasneje tudi bolj pospešeno, kot se sedaj,“ analizo nemškega podjetja povzema tehnična direktorica Cinkarne Celje Nikolaja Podgoršek Selič.

Čiščenje podtalnice ali gradnja neprepustne stene
Podjetje CDM Smith glede na obstoječe stanje predlaga dva konkretna predloga sanacije. Prvi je čiščenje podtalnice na mestu, pri čemer bi vodo izčrpali in jo očistili. Z drugim ukrepom bi zavarovali bližnja vodotoka tako, da bi zgradili neprepustno steno in podtalnici tako onemogočili, da se izlije v reki. Prvi ukrep bi lahko stal do pet milijonov evrov, drugi še milijon več. Izvajali bi ju kot dolgoročna ukrepa v obdobju 20 let. „Obe možnosti pomenita samo varovanje teh onesnažil znotraj konkretnega območja. Mi lahko zdaj izvedemo katero od teh predlaganih varovanj, ali pa z nadaljnjimi raziskavami omejimo področja, ki jih je res treba sanirati, na tako imenovane vroče točke, in tako prihranimo denar in čas,“ pravi Nikolaja Podgoršek Selič. Nadaljnje korake bodo v Cinkarni, kjer so za okoljski skrbni pregled leta 2015 in za tokratno analizo porabili že skoraj milijon evrov, sprejeli tudi na podlagi pogovorov z ministrstvom za okolje. Rezultate zadnje analize so mu predstavili to dopoldne. Podrobneje o dosedanjih aktivnostih in raziskavah tehnični direktorici Cinkarne Celje prisluhnite v spodnjem posnetku. (AD)

Galerija slik

Datoteke

Nikolaja Podgoršek Selič o raziskavah