april 7, 2017

Ob svetovnem dnevu zdravja o depresiji

7. april je svetovni dan zdravja. Letos je največ pozornosti usmerjene v prepoznavanje, obravnavo in obvladovanje depresije. Slogan, ki spremlja dan zdravja, je: Spregovorimo o depresiji.

Raziskave kažejo, da se v Sloveniji število predpisanih antidepresivov povečuje.

„Napade“ v vseh starostih
Depresija ni značajska šibkost ali pomanjkljivost, pač pa bolezen, ki lahko prizadene v vsakem življenjskem obdobju, prepoznavamo jo že tudi pri otrocih. Zanjo sta značilna dolgotrajna žalost in izguba zanimanja za dejavnosti, v katerih sicer uživamo. „Osebe z depresijo se običajno soočajo tudi z izgubo energije, spremembo teka in spanja, tesnobo, zmanjšano zmožnostjo koncentracije, neodločnostjo, nemirom, občutkom nevrednosti, krivdo, brezupom, mislimi na samopoškodovanje ali samomor,“ razlagajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje in dodajajo, da je znake depresije nujno čim hitreje prepoznati in ukrepati.

Nujno okrepiti mrežo psihološke pomoči
V Zbornici kliničnih psihologov Slovenije ob tem opozarjajo na nezadostno mrežo psihološke pomoči znotraj zdravstvenega sistema, zaradi česar se duševne stiske med prebivalstvom še poglabljajo. „V zdravstvenih domovih po Sloveniji je le 55 specialističnih ambulant za klinično psihologijo, kjer lahko ljudje v stiski dobijo psihološko pomoč. Čakalne dobe za terapevtske obravnave se podaljšujejo in so že nekaj časa nedopustne. Za prvi pregled je treba čakati tudi do 12 mesecev, za terapevtsko obravnavo še dlje,“ poudarjajo in pozivajo k olajšanju dostopa do učinkovite psihološke pomoči, da bodo ljudje sploh imeli možnost, da pravočasno pridejo do učinkovite strokovne obravnave. Nekoliko bolj je dosegljiva pomoč pod okriljem določenih projektov, ki pa so plačljivi. Eden takšnih je projekt Centra za psihološko svetovanje Posvet, ki ima svetovalnici tudi v Celju in Laškem. Za tamkajšnji posvet ni potrebna napotnica, tudi čakalnih dob praktično ni, je pa treba za posamezen posvet plačati simboličnih 8 evrov. Več o programu TUKAJ.

Okrepiti osebnostno čvrstost ljudi
Strokovnjaki Nacionalnega inštituta za javno zdravje sicer poudarjajo, da bi morali v Sloveniji na področju varovanja duševnega zdravja poglobiti delovanje na področju preventive. „Napore moramo organizirano usmeriti v krepitev osebnostne čvrstosti posameznika, da se bo laže prilagajal hitri dinamiki življenja, v povezovanje strokovnjakov in organizacij, ter posebno skrb nameniti ranljivim družbenim skupinam. Preventivni pristopi vključujejo tudi razvoj in implementacijo programov za otroke in mladostnike,“ pravijo. O tem in o prepoznavanju, obravnavi in obvladovanju depresije okoli 200 strokovnjakov iz različnih sektorjev ob današnjem svetovnem dnevu zdravja razpravlja na srečanju v Celju. (AD)