april 15, 2016

Šest desetletij Zgodovinskega arhiva Celje

Začetki zbiranja arhivskega gradiva v Celju segajo v začetke 19. stoletja. Najprej je gradivo zbiral Štajerski deželni arhiv z ustanovitvijo Mestnega muzeja in Muzejskega društva, leta 1882 pa je nastala lepa zbirka arhivskega gradiva tudi v Celju. Arhiv, kot ga poznamo danes, so ustanovili leta 1956.

V Zgodovinskem arhivu Celje hranijo več kot osem kilometrov gradiva.

Za več kot 8 kilometrov zgodovine
Zgodovinski arhiv v Celju je bil kot samostojna enota ustanovljen decembra 1956, uradno je začel delovati aprla naslednje leto. Približno 10 let kasneje se je Zgodovinski arhiv Celje organiziral kot medobčinski arhiv in s tem razširil območje svojega delovanja na 11 občin. Danes obsega območje upravnih enot Brežice, Celje, Hrastnik, Krško, Laško, Mozirje, Sevnica, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah, Trbovlje, Velenje, Zagorje in Žalec. V njem je shranjenih za osem kilometrov najrazličnejšega gradiva. 

Jubilej z razstavami
V Zgodovinskem arhivu Celju bodo jubilej obeležili z razstavami. Eno so na ogled postavili ob prazniku občine Celje. Na Krekovem trgu si je mogoče ogledati mestne spomine, ki prikazujejo vpetost arhiva v okolje, kjer deluje, in sodelovanje z različnimi institucijami. Ta mesec pripravljajo še eno razstavo. V njihovih prostorih bo gostovala razstava z naslovom Arhivi zakladnice spominov, ki je projekt vseh slovenskih muzejev. Prikazala bo vpetost cejskega arhiva v mrežo vseh slovenskih arhivov. Po besedah direktorja Zgodovinskega arhiva Celje Boruta Batagelja je njihova dejavnost več kot le razstavna: „Razstave predstavljajo le majhen delež tistega, kar počnemo v našem arhivu. Večji del dejavnosti je očem skrit. Arhivisti v sodelovanju z različnimi javnopravnimi osebami pridobivajo gradivo, ga opisujejo in rešujejo vloge, ki so vezane na čisto vsakdanje potrebe državljanov.“ Na svoje delo bodo sicer opozorili tudi na osrednji slovesnosti ob jubileju, ki jo pripravljajo junija. (NS)