julij 5, 2015

Tiha lepotica je praznovala

Sinoči je za obzidji nekdaj mogočnega samostana v čast 850-letnice Žičke kartuzije zazvenel Gregorijanski koral. Večerna svečanost Lepota doline, na kateri je bil prisoten tudi predsednik države Borut Pahor, je zaokrožila niz celoletnega praznovanja.

Siceršnjo spokojnost Žičke kartuzije je včeraj preglasil srednjeveški sejemski vrvež, zvečer pa zven Gregorijanskega korala. (foto: M. Nareks)

Dom miru in tišine
V  spokojni Dolini svetega Janeza Krstnika so pred 850. leti svoj dom našli beli menihi iz Velike kartuzije na Francoskem. Tiha lepotica, tako nekateri imenujejo Žičko kartuzijo, je bila ustanovljena v 12. stoletju kot prva kartuzija zunaj matičnih dežel Francije in Italije, prva v Srednji Evropi in prva od štirih na Slovenskem. V svojem času je imela eno največjih knjižnic, bila je evropski kulturni in politični epicenter. Posebno vrednost ji je pred nekaj dnevi priznala tudi država, ki jo je razglasila za kulturni spomenik državnega pomena.

Med srednjeveškimi stojnicami
Obiskovalci Žičke kartuzije so lahko včeraj ves dan doživljali srednjeveško vzdušje. Konjiško Društvo prijateljev mladine in literarno društvo Gnezdo sta vabila na kartuzijanske ustvarjalnice in starodavne igrarije. Vsaki dve uri so se lahko podali na doživljajski sprehod skozi zgodovino naših prednikov, med drugim spoznavali gospodarske dejavnosti kartuzijanov kot so zeliščarstvo, lončarstvo in vinogradništvo; se popeljali s konjsko vprego iz kartuzije do Špitaliča in nazaj; člani celjskega KUD-a Galiarda so prikazali srednjeveške plese, Samo Kutin in Andrej Fon sta obudila zvok starodavnih instrumentov, v Gastužu, najstarešji še delujoči gostilni na Slovenskem, pa so poskrbeli za prav posebno kulinarično doživetje.

Zvečer liturgično enoglasje
Gregorijanski koral v izvedbi Koralnega zbora Akademije za glasbo je sinoči odzvanjal na različnih lokacijah znotraj kartuzijanskega obzidja, pod zvezdnatim nebesnim svodom, v soju bakel. Je srednjeveško liturgično enoglasno petje in predstavlja glasbeno dediščino krščanske Cerkve. Ime je dobil po papežu Gregorju Velikem. Vendar je Gregorijsanski koral v pravem pomenu besede nastal mnogo let kasneje. Predvidevajo, da v prvi polovico 8. stoletja na ozemlju današnje Francije, ki je tudi matična dežela kartuzijanskega reda. (BF)