april 6, 2016

Za primerno obravnavo povojnih žrtev

Civilna pobuda „Teharje muzej genocida in katarze“ nasprotuje odločitvi države, da premesti posmrtne ostanke iz Hude jame v kostnico v Mariboru. Meni, da je odločitev neprimerna, da izraža pomanjkanje pietete do pobitih ljudi in da je primernejši prostor za pokop grobnica na Teharjah. 

Žrtve povojnih pobojev so v Barbarinem rovu v Hudi jami pri Laškem odkrili pred sedmimi leti.

Kruta zgodovina buri duhove še danes
V Sloveniji je okoli 600 vojnih in povojnih grobišč. V Barbarinem rovu v Hudi jami pri Laškem so posmrtne ostanke odkrili pred sedmimi leti. V njem naj bi bilo pokopanih okoli 100 trupel, ne le slovenske, ampak tudi drugih narodosti. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je v sodelovanju s Komisijo Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih vojnih grobišč sprejelo odločitev, da se vojno grobišče v Hudi jami celovito in dokončno uredi. V sklopu ureditve je predvidena premestitev posmrtnih ostankov žrtev iz tamkajšnje kostnice v kostnico v Mariboru. V nekdanjem rudniku bi nato uredili spominski muzej. V civilni pobudi ureditev muzeja podpirajo, ne strinjajo pa se s premestitvijo posmrtnih ostankov v Maribor. Kot pravi član pobude Franc Zabukošek, je takšna odločitev neprimerna in nesmiselna. Prepričan je, da bi morali posmrtne ostanke pokopati v za to namenjenem spominskem parku na Teharjah.

Teharje - spomenik državnega pomena nedokončan
V civilni pobudi pravijo, da Huda jama ni vojno grobišče, temveč so v njej našli žrtve povojnih pobojev. oz. žrtve revolucionarnega osvobodilnega nasilja. Sočasno z nasprotovanjem premeščanju posmrtnih ostankov iz Hude jame v civilni pobudi izpostavljajo še eno problematiko – nedokončani spominski park na Teharjah. Prepričani so, da park kot spomenik državnega pomena nedokončan nima veljave, kot bi jo moral imeti. Po njihovem mnenju bi moral postati osrednji spomenik vsem žrtvam povojnih pobojev v Sloveniji. Želijo si tudi, da bi v spominskem parku na Teharjah jasneje označili, da je bilo tam med majem in avgustom 1945 koncentracijsko taborišče. V njem je bilo zaprtih okoli 5.000 ljudi, ki so jih, večino brez sojenja, pobili. O tem se po njihovem mnenju premalo ve in govori, zato naj bi na ta del zgodovine opozarjali posebna tabla in brošura. Želje civilne pobude za zdaj ostajajo le na papirju, želijo pa si, da bi jim država prisluhnila. (NS)

Galerija slik