avgust 19, 2018

Kako spijo živali?

Od spanja na vseh štirih nogah do pripravljanja ležišč. Od nekajsekundnih dremežev do večmesečnega zimskega spanca. Vse to so nenavadne spalne navade živali.

Žirafe spijo le 20 minut na dan. (Foto: BoredPanda)

Za varnost v skupinah
Albatrosi večino svojega življenja preživijo na lovu in jim za počitek ne ostane veliko časa. Zato spijo kar med letom. Prav tako si več nekajsekundnih dremežev v zraku privoščijo planinski hudourniki in smrekovi cikovtniki. Race imajo bolj prizemljeno spalno rutino. Spijo v skupinah, postavljene v vrsto. Prva in zadnja med spanjem z očesom, obrnjenim stran od skupine, spremljata dogajanje v okolici. Surikate, ki prav tako živijo v skupinah, se med spanjem tesno stisnejo skupaj. Tako se prej ogrejejo in se počutijo bolj varne. Zanimivo pa je, da na dnu kupa surikat najbolj zavarovani spijo vodje skupin.

Pozorni na plenilce
Konji, zebre in sloni med počitkom kar stojijo. Noge lahko namreč postavijo v tak položaj, da za stanje skoraj ne uporabljajo mišic. Konji in krave morajo sicer med globljim REM spancem kljub temu leči. Čeprav bi se na prvi pogled morda zdelo tako, pa v skupino živali, ki spijo stoje, ne sodijo žirafe. Najvišje živali na svetu popolnoma izkoristijo vsak dan, saj dnevno spijo le 20 minut. Zaradi višine jim iskanje udobnega položaja za spanje vzame kar nekaj časa. S kratkim spancem so lahko tudi več časa pozorne na plenilce, ki prežijo nanje. Plenilci pa niso edina skrb morskih vider preden zaspijo. Da jih med spancem vodni tok ne odnese predaleč, poiščejo večja rastišča vodne trave, se tam na vodni gladini obrnejo na hrbet in prepletejo tačke.

Opice spijo podobno kot ljudje
Vemo, da medvedje zime preživljajo miže. Med zimskim spancem ne jedo, ne pijejo in ne izločajo. Zanimivo pa je, da mame medvedke prespijo prve mesece življenja svojih mladičev, ki si mamino mleko poiščejo sami. Zbudijo se, ko je čas, da mladiče odpeljejo iz brloga. Veliko manj časa, a še vedno precej, prespijo netopirji. Privoščijo si kar 19 ur spanca na dan. Obrnjeni na glavo spijo, ker tako najlažje vzletijo, ko se zbudijo. Najbližje človeku so tudi po spalnih navadah nekatere opice. Orangutani, šimpanzi in gorile si celo pripravijo ležišče, ki ga poiščejo daleč od oči plenilcev. Prav možnost daljšega počitka je bila morda ključna v našem evolucijskem procesu, saj nam je vsak tak spanec pomagal razvijati možgane. (TMG, vir: MentalFloss)

Galerija slik