januar 21, 2016

Zelena luč za šmarski bazen, zdaj potreben še denar

Šmarski občinski svetniki so podprli idejno zasnovo za gradnjo naravnega kopališča v Šmarju pri Jelšah. A do uresničitve projekta je še daleč. Treba je zagotoviti denar. Projekt je ocenjen na milijon evrov.

Skica idejne zasnove naravnega kopališča v Šmarju pri Jelšah. Pripravili sta jo podjetji Objem narave in Landscape.

Ena glavnih predvolilnih obljub
Šmarčani so nekoč imeli občinski bazen, a so ga zaradi dotrajanosti zaprli. Zasuli so ga, zdaj je tam parkirišče. Že več let je veliko želja o gradnji novega bazena. To je bila tudi ena glavnih predvolilnih obljub župana Stanka Šketa. Občinska uprava je lani naročila idejno zasnovo. Prepričala je občinske svetnike, ki so na včerajšnji seji dali zeleno luč za nadaljevanje projekta.

Želijo naravno kopališče
V občini želijo zgraditi naravno kopališče. V tujini, predvsem Avstriji, so že dobro poznana, pri nas so prvega zgradili v Radljah ob Dravi. Snovalci so prepričani, da bi takšen bazen zaradi atraktivnosti objekta privabljal veliko obiskovalcev, omogočal bi daljšo kopalno sezono od klasičnih bazenov, ob mrzlih zimah bi lahko služil kot drsališče, glavna prednost pa je, da v naravnem bazenu kakovost vode zagotavljajo povsem brez kemikalij. „Kopališče bi se razprostiralo na dobrih 1.200 kvadratnih metrih. Pomembna je pa kubitura vode. V bazenu bi bilo okoli 1.600 kubičnih metrov vode, kar pomeni, da bi bazen lahko na dan obiskalo približno 160 kopalcev,“ razlaga vodja oddelka za družbene dejavnosti na šmarski občini Damjan Boštjančič. Dodaja, da bi poleg vodnih površin kompleks obsegal še garderobe, gostinsko teraso, travnate površine in otroško igrišče. Projekt prav tako predvideva dve igrišči za odbojko na mivki in veliko parkirišče z možnostjo parkiranja avtodomov.

Upajo na evropski denar
Občinski svetniki so idejni projekt podprli, občina bo zdaj nadaljevala aktivnosti. Glavni zalogaj bo zagotoviti denar. Po idejni zasnovi bo potreben milijon evrov. „Denarja za gradnjo v proračunu še nimamo. Vidimo pa možnost sofiananciranja Evropske unije, in sicer da bi ta projekt priključili drugim projektom na ravni Savinjske regije, v okviru projekta razvoja obrečnih območij,“ pravi Boštjančič. (AD)