Zgodovina

PIŠE SE LETO 1953 ... in v Šmarju pri Jelšah prične oddajati radio

Radio Štajerski val je najstarejša slovenska regionalna radijska postaja posebnega pomena, nekoč znana kot, najprej Radio ljudske tehnike Šmarje, nato pa kot Radio Šmarje pri Jelšah. Od leta 1953 se je razvil v sodobno radijsko postajo, ki je ena od najbolj priljubljenihi radijskih postaja na svojem območju.

Radijski program temelji na tradiciji, ki jo radijska ekipa nadgrajuje s sodobnimi medijskimi pristopi. Danes Radio Štajerski val opravlja vlogo najpomembnejšega informatorja v lokalnem in regionalnem okolju, saj radijska ekipa neposredno spremlja dogajanje na območju JV Štajerske. Poslušalci v informativnih, kultuih, zabavnih, izobraževalnih, verskih, otroških in drugih oddajah začutijo utrip svojih krajev, ki ga drugi mediji pogosto prezrejo. Predvajamo izbrano glasbo iz svoje lastne fonoteke, ki je ena najbogatejših v Sloveniji. V šestih desetletjih so svojo medijsko pot na Štajerskem valu začeli mnogi znani radijski glasovi, številni jo z nami nadaljujejo še danes.

Štajerski val je imel od nekdaj zelo zvesto publiko in je še danes, po sedmih desetletjih, ena najbolj priljubljenih radijskih postaj na Štajerskem, s tradicionalno visoko poslušanostjo na območju JV Štajerske,  v Savinjski regiji, predvsem v Obsotelju in na Kozjanskem.

Tehnik Danijel Sovinc za prvo mešalno mizo, ki je radiu služila več kot 20 let. Iz pisalne mize jo je zasnoval eden od prvih radijcev Jože Plemenitaš - Pepi. 

OD RADIA ŠMARJE PRI JELŠAH DO RADIA ŠTAJERSKI VAL

Rojstvo radia v Šmarju pri Jelšah
Radio Šmarje pri Jelšah so v petdesetih letih prejšnjega stoletja ustanovili domačini – entuziasti, zbrani v Društvu ljudske tehnike Šmarje pri Jelšah, ki so radio v prvih letih tudi vodili ter ga kreativno in tehnično izpopolnjevali. Radio je uradno začel redno oddajati spomladi 1953, za rojstni dan uradno velja datum: 1. maj 1953. Pa poglejmo, kako se je začelo ... 

Oddajnik in prva radijska mešalna miza
Leta 1952 so se mladi in zagnani radioamaterji v društvu lotili dela. Jože Plemenitaš je začel navijati prve tuljave in transformatorje, Jože Gojtan pa je po vsej Sloveniji zbiral potrebne dele. Sestavljanje oddajnika je trajalo vse leto. Plemenitaš je svoje znanje in tehnične sposobnosti lahko preizkušal le v praksi, zaradi neustreznih materialov pa je moral večkrat začeti vse znova. Zahvaljujoč iznajdljivosti in sposobnosti graditelja Plemenitaša in njegovih pomočnikov je oddajnik vendarle ugledal luč sveta. Potrebovali so še ohišje in postavili so ga v občinsko blagajno, priključili še gramofon in poskušali oddajati. Kasneje so dobili prostore v županovi pisarni, odstopil pa jim je tudi mizo, iz katere so sestavili prvo mešalno mizo.  

Radio »Trije Jožeti« - 1. maja 1953 sta se zaslišala prvi pozdrav ter puntarska pesem »Le vkup, le vkup, uboga gmajna«, takrat z Radia Društva ljudske tehnike Šmarje pri Jelšah, ki so ga zasnovali domačini – entuziasti, zbrani v Društvu ljudske tehnike Šmarje pri Jelšah, ki so radio v prvih letih tudi vodili ter ga kreativno in tehnično izpopolnjevali. Med ljudmi je zaokrožilo tudi ime Radio »Trije Jožeti«, ker so za njim res stali trije Jožeti: Jože Plemenitaš, Jože Gojtan in Jože Jakoš.

Ima, da svira!
Posebej pomenljiva je  zgodba o začasnem zaprtju Radia ljudske tehnike v Šmarju, menda leta 1956. Takratne republiške oblasti v Ljubljani so prepovedale delovanje radia in zapečatile njegova vrata za približno mesec dni. Pristojni v Ljubljani namreč niso verjeli, da v tako malem kraju, kot je Šmarje pri Jelšah, lahko deluje radio. Pritožil naj bi se tudi takratni Radio Ljubljana, češ, da šmarski radio moti njihovo oddajanje na tem območju. Vendar se takratni ustvarjalci radia in šmarski funkcionarji niso dali. Za pomoč so prosili Titovo sestrično v Podsredi in z njenim posredovanjem se je delegacija odpravila naravnost do Beograda, do samega maršala. Vrnili so se s sporočilom "IMA, DA SVIRA!". In tako je tudi bilo. Vrata so odpečatili in radio je spet lahko deloval. 

Ima, da svira! - Ko so okoli leta 1956 takratne republiške oblasti v Ljubljani začasno zaustavile delovanje radia v Šmarju, so takratni ustvarjalci radia in šmarski funkcionarji za pomoč prosili Titovo sestrično v Podsredi in z njenim posredovanjem se je delegacija odpravila naravnost do Beograda, do samega maršala. Vrnili so se s sporočilom "IMA, DA SVIRA!". In tako je tudi bilo. Vrata so odpečatili in radio je spet lahko deloval. 

Radio Ljudske tehnike uradno postane Radio Šmarje pri Jelšah
Naslednja prelomnica za radio pa velja leto 1965, ko se je na radiu zaposlil prvi delavec in je radio pričel profesionalno delovati.Radio je najprej deloval samo v nedeljo (čestitke in pozdravi poslušalcev). Z nedelje so progam najprej razširili na torek, nato na četrtek in kasneje postopoma še na ponedeljek, sredo, petek in soboto. Vsak dan po dve uri popoldne. Kmalu so takratni ustvarjalci podaljšali program na vse popoldne in nato še na jutra, prvič so jutranji program začeli oddajati decembra 1990. V času, ko radio še ni oddajal celodnevnega programa, so na tej frekvenci prenašali Radio Slovenija.

 
Zgodovina na radijskih trakovih
starih radijskih posnetkov v našem arhivu ni ravno veliko, saj je program nekoč povečini potekal v živo, pogovori pa so se snemali na trakove, ki jih je vedno primanjkovalo in po določenem času so se posnete vsebine seveda presnele z novimi.
Med starimi radijskimi posnetki smo izbrskali dva zanimiva posnetka radijskih intervjujev, ki govorita tudi o zgodovini našega radia: pogovor Mimice Kidrič s prvim predsednikom takratne občine Šmarje pri Jelšah Avgustom Anderluhom, ki je od vsega začetka zelo podpiral ustanovitev radia v Šmarju pri Jelšah, in pogovor z enim od začetnikov radia Jožetom Plemenitašem - Pepijem.
Kot je v enem od intervjujev dejal Jože Plemenitaš, naj bi Anderluh sam na enem od sestankov šmarskega Društva ljudske tehnike dal idejo za radio, rekoč:
»Zakaj ne bi ljudi obveščali na sodobnejši način, npr. preko oddajnika in bi nas poslušali po radiu ...« Do takrat so namreč obveščali prebivalce Šmarja izpred znane Habjanove gostile, od koder so napeljlali zvočnike tudi v druge dele Šmarja. 

Pogovor Mimice Kidrič z nekdanjim predsednikom takratne občine Šmarje pri Jelšah Avgustom Anderluhom, velikim podpornikom ustanovitve radia v Šmarju pri Jelšah (pogovor je bil posnet v začetku 70-ih let prejšnjega stoletja)

Oddajnik in prva radijska mešalna miza
Leta 1952 so se mladi in zagnani radioamaterji v društvu lotili dela. Jože Plemenitaš je začel navijati prve tuljave in transformatorje, Jože Gojtan pa je po vsej Sloveniji zbiral potrebne dele. Sestavljanje oddajnika je trajalo vse leto. Plemenitaš je svoje znanje in tehnične sposobnosti lahko preizkušal le v praksi, zaradi neustreznih materialov pa je moral večkrat začeti vse znova. Zahvaljujoč iznajdljivosti in sposobnosti graditelja Plemenitaša in njegovih pomočnikov je oddajnik vendarle ugledal luč sveta. Potrebovali so še ohišje in postavili so ga v občinsko blagajno, priključili še gramofon in poskušali oddajati. Kasneje so dobili prostore v županovi pisarni, odstopil pa jim je tudi mizo, iz katere so sestavili prvo mešalno mizo.  

Pogovor Mimice Kidrič z enim od začetnikov radia v Šmarju pri Jelšah,Jožetom Plemenitašem - Pepijem (pogovor je bil posnet v začetku 90-ih let prejšnjega stoletja, do danes pa ga je na kaseti hranil njegov vnuk Matevž Bošnak)

Radio dobi novo ime – Radio Štajerski val
Radio je vseskozi širil svoje delovanje in podaljševal programske pasove, sčasoma pa je prerasel tudi okolje Šmarja pri Jelšah in preko oddajnika na Boču, od koder so pričeli oddajati ob 35. letnici delovanja, postal slišen po vsej Štajerski. Zato so se ob 40-letnici radia odločili za novo ime – Radio Štajerski val
Pokritost občin: Bistrica ob Sotli, Celje, Dobje, Doba, Kozje, Laško, Makole, Oplotnica, Podčetrtek, Poljčane, Rogaška Slatina, Rogatec, Slovenska Bistrica, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah, Štore, Vitanje, Vojnik, Žalec in Zreče.

Ves čas je radio deloval v Šmarju pri Jelšah, leta 2010 pa se je preselil v Šentjur, od koder oddaja tudi danes.

Območje slišnosti programa Radia Štajerski valObmočje slišnosti programa Radia Štajerski val.

Leto 2023 - pričetek digitalnega oddajanja preko sistema DAB+
Radio Štajerski val še vedno oddaja na FM frekvencah: Boč - 93,7 MHz in Podsreda - 87,6 MHz. Od letos pa tudi digitalno, preko sistema DAB+, kar pomeni, da je Radio Štajerski val slišen po celotni vzhodni Sloveniji. 

Od leta 2023 radio Štajerski val oddajaj tudi digitalno, preko sistema DAB+.