maj 20, 2019

1745 ton medu in potovanje kranjske sivke na Japonsko

Današnji 20. maj je rojstni dan začetnika slovenskega čebelarstva Antona Janše in svetovni dan čebel. Dan, ki poudarja pomen čebel, saj je od njih odvisna kar tretjina pridelane hrane na svetu, obeležujemo na pobudo Slovenije. Letos ga praznujemo drugič.

V Sloveniji je bilo leta 2017 po podatkih Statističnega urada 210 čebelarskih društev, zvez in družin. (Foto: Pixabay)

Ob čebeljem prazniku je Statistični urad Republike Slovenije zbral nekaj zanimivih podatkov o čebelah, čebelarjih in medu.

Pridelava medu nad povprečjem
Lani so slovenski čebelarji pridelali 1746 ton medu. To je 10 odstotkov nad povprečjem zadnjega desetletja, ugotavljajo na Statističnem uradu. Čebelarjenje je močno odvisno od vremena, zato pridelava medu lahko zelo niha. Leta 2014, ko so zabeležili najslabšo letino, so čebelarji denimo pridelali le 470 ton medu. Sicer pa so predlani pridelali tudi 31 ton ekološkega medu. V desetih letih pa so se spremenile tudi cene medu. Kar za 81 odstotkov so se zvišale in lani dosegle 10 evrov za kilogram medu.

Izvozimo med in čebele
Kljub dobri lanski letini smo lani uvozili približno tono medu, ki je stala 3,5 milijone evrov. Največ medu smo pripeljali s Hrvaške, Madžarske in Nemčije. Izvozili pa smo za približno 212.000 evrov medu, največ v Italijo, ki ji sledita Bolgarija in Avstrija. Iz Slovenije pa ne izvažamo le medu in drugih čebelarskih izdelkov, temveč tudi čebele. Lani je Slovenija izvozila za okoli 47.000 evrov čebel. Največ kranjskih sivk je nov dom dobilo v Libanonu in na Japonskem.

Čebelarstvo pri nas vse bolj priljubljeno
Kljub izvozu in čeprav v Evropski uniji števili panjev in čebelarjev padata, se v Sloveniji s čebelami ukvarja vse več ljudi. V zadnjih desetih letih se je število čebelarjev povečalo za več kot 30 odstotkov. Na Evropski komisiji pa ugotavljajo še, da je bilo leta 2016 v Evropski uniji 15,7 milijona panjev, od tega jih je bil v Sloveniji dober odstotek oziroma 167.000. Tako je bilo v Sloveniji na čebelarja povprečno 17 panjev. Največ panjev so takrat sicer imeli španski, grški in francoski čebelarji.

Vse več ajde
V zadnjem času je slišati več pozivov za sajenje medovitih rastlin. Med poljščinami so takšne denimo oljna ogrščica, oljna repica, ajda in sončnice. V Sloveniji je bilo lani največ ajde, ki so ji kmetje namenili okoli 3500 hektarjev. Polja oljne ogrščice in repice so obsegala 3400 hektarjev, sončnice pa so cvetele na 300 hektarjih. Spodbudno je, da je bila površina ajdovih polj lani skoraj trikrat večja kot leta 2010, sončnic pa je bilo več za 42 odstotkov. So se pa od leta 2010 kar za 36 odstotkov zmanjšale površine z oljno ogrščico in repico. (TMG, vir: Surs)