marec 17, 2017

Celjani vse bolj berejo

V Osrednji knjižnici Celje so izjemno zadovoljni z lanskim letom. Precej se je povečal obisk, zrasla je tudi izposoja knjig. V letu, ki so ga zaznamovali trije pomembni jubileji knjižnice, so pripravili skoraj 300 prireditev za vse generacije.

Celjska knjižnica je lani dober obisk zabeležila v vseh svojih enotah.

Leto v številkah
Celjska knjižnica, ki ima sedež na Muzejskem trgu in deluje še v Vojniku, na Dobrni, v Štorah in Šmartnem v Rožni dolini, ima 15.617 aktivnih članov, lani se jih je na novo vpisalo 2.537. V vseh enotah so našteli nekaj več kot 430.000 obiskov, kar je slabih 8 odstotkov več kot leto pred tem. Izračunali so, da si je povprečen član lani izposodil 110 enot gradiva, knjižnico pa je obiskal 28-krat. Lani je knjižnica praznovala tri pomembne jubileje, obeležila je 110 let javnega knjižničarstva, 70 let Študijske knjižnice na Muzejskem trgu in 40 let Domoznanskega oddelka. Na področju prireditev je bilo torej leto 2016 izjemno pestro, saj so organizirali skoraj 300 prireditev, namenjenih vsem generacijam. Kljub temu, da je denarja, ki ga država namenja knjižnicam, iz leta v leto manj, so poslovno leto zaključili z 42.000 evri presežka, ki ga bodo namenili knjižničnim dejavnostim in vzdrževanju.

Načrti za naprej
Projekti v celjski knjižnici so se lani navezovali na tri pomembne jubileje. Pripravili so različne razstave, izdali priložnostne brošure, tudi posebno monografijo Stare razglednice Celje, ki prikazujejo življenje v Celju v preteklosti. Eden večjih letošnjih projektov bo predstavitev dela in življenja Johanna Gabriela Seidla, avstrijskega arheologa, pesnika, pisatelja in dramatika, ki je med letoma 1829 in 1840 poučeval na celjski gimnaziji in pomembno zaznamoval življenje v Celju v takratnem obdobju. Ta mesec bodo v avli knjižnice pripravili razstavo in izdali manjšo publikacijo, konec leta pa bodo v sodelovanju z Zgodovinskim društvom Celje in Pokrajinskim muzejem Celje organizirali znanstveni simpozij in izdali poseben zbornik. Namen projekta je Celjanom in Slovencem predstaviti že skoraj pozabljenega, a pomembnega kulturnika in znanstvenika, ki je bistveno vplival na literarno ustvarjanje in zgodovinopisje svojega časa in prostora. Osrednja knjižnica Celje bo v letošnjem letu delovala tudi mednarodno. Sodelovala bo z Inštitutom za Slavistiko Univerze v Gradcu, ki mu bo za projekt »Nacija, jezik in identitete na spodnještajerskih razglednicah« posodila svojo zbirko razglednic celjske regije. Poleti bo gostila razstavo »Pula pred prvo svetovno vojno«, ki jo je pripravila knjižnica v Pulju. Razstava bo uvod v razstavo 87. Celjski pešpolk – ob 100-letnici bitke za Škabrijel. (NS)