V Sloveniji so doma odlični siri

09.06.2020

Korenine slovenskega mlekarstva in sirarstva segajo daleč v zgodovino, danes največ sira v Sloveniji pridelajo v Mlekarni Celeia.

Da je pri Francozih sir postal način življenja in je močan del kulture, vemo. A marsikdo ne ve, da tudi naša majhna Slovenija premore prav tako veliko znanja, izkušenj in tradicije na področju sirarstva. Korenine slovenskega mlekarstva in sirarstva segajo daleč v zgodovino. Danes največ sira v Sloveniji pridelajo v Mlekarni Celeia. Čas je za domače.

Kako mleko postane sir
Mleko vsebuje dve pomembni sestavini: kazein in sirotko. Če ste se kdaj vprašali, zakaj mleko, ki mu je potekel rok, postane skisano ali sesirjeno, so odgovor izbrane mlečnokislinske bakterije. Za sirjenje ni kriva samo mlečna kislina, temveč v večji meri tudi sirišče oz. encim himozin, ki reagira z mlečnim proteinom, kazeinom, pri čemer nastane koagulum, kot mu rečejo strokovnjaki, oziroma kazeinska mreža. S preprostimi besedami lahko rečemo, da so izbrane bakterije krive, da se mleko sesiri in ga nato z nadaljnjimi postopki dokončno spremenimo v sir.

Kateri kolut pa je vaša izbira?
Klasičen postopek pridelave sira se prične pri mleku. "Mleko pripeljemo v mlekarno, kjer ga pripravimo tako, da ga najprej pasteriziramo, kar pomeni, da ga s pomočjo temperaturne obdelave naredimo varnega za potrošnika. Nato ga tipiziramo, da mu uravnamo želen odstotek maščobe, mu dodamo sirišče in tako je mleko pripravljeno za nadaljno predelavo. Sir s koluti oblikujemo v želeno obliko in s pomočjo stiskalnice iz njega izločimo sirotko. Glede na obliko koluta je odvisna tudi končna oblika sira. Sir nato potuje v slanico, od koder gre v zorilnico, kjer zori tudi do nekaj tednov, celo mesecev, odvisno od vrste sira," razlagajo v mlekarni Celeia. Preveri, katere sire ponujajo.

Na svetu obstaja več kot tisoč različnih vrst sirov. Na podlagi statistike Mlekarne Celeia, največje pridelovalke sira pri nas, ki pod blagovno znamko Zelene Doline prideluje tradicionalne sire Edamec, Gauda in Trapist, avtohtone vrste Šmarski Rok, Dolinar in Dimar ter posebne vrste, kot sta Seneni in Bio sir, sta med Slovenci najbolj priljubljena Edamec in Trapist.

Edamec izvira z Nizozemske in pri njih zori do 5 tednov. Njegova struktura je značilno mehka in elastična, ter tako primerna za rezanje. Okus sira je blag in čist, kar so le nekateri razlogi, zakaj je tako priljubljen. Izvor Trapista pa sega v Francijo in mora zoreti 5 do 12 tednov.
Kateri pa je vam ljubši? 
Slovenci imamo ta privilegij, da je mlekarstvo v veliki večini ljubiteljsko, lokalno ter posledično kakovostno in sveže. Zato radi pravimo: domače zmaga!

PROMOCIJSKA VSEBINA 




Štajerski val v sliki