Odprtje celjske urgence še uganka

25.09.2015

Celjski urgentni center smo že lansko zimo ujeli v naš fotografski objektiv, danes še vedno sameva.

Poslovanje Splošne bolnišnice Celje je bilo v minulih letih v rdečih številkah. Po prvi polovici letošnjega leta pa so v bolnišnici beležili pozitiven rezultat. Pričakujejo, da bo tako tudi ob koncu leta. Medtem še vedno z nestrpnostjo čakajo odprtje urgentnega centra.

Boljši pogoji poslovanja
Po prvih šestih mesecih leta so v celjski bolnišnici našteli dobrih 60 tisoč evrov več prihodkov kot odhodkov. K uravnoteženju poslovanja so prispevala predvsem boljša izhodišča za načrtovanje. „Izboljšali so se pogoji financiranja. Ni več prihajalo do dodatnih zniževanj cen zdravstvenih storitev ali do nepokritih stroškov plač. Dvignila so se tudi amortizacijska sredstva. Tako skuša nekako zavarovalnica tisto, kar nam je v preteklosti jemala, zdaj vsaj v drobnem delčku povrniti nazaj,“ je na novinarski konferenci razložil direktor bolnišnice Marjan Ferjanc. Pričakuje, da bo pozitiven rezultat tudi ob koncu leta.

Ponekod še predolge čakalne dobe
V bolnišnici so ob tem v celoti izvedli zastavljeni program za prvo polovico leta, na določenih segmentih so ga celo nekoliko presegli. V šestih mesecih so zdravili nekaj več kot 17.100 bolnikov, skupaj so opravili več kot 166.000 ambulantnih in diagnostičnih obravnav. Številka porodov se je ustavila pri 902. Veliko pozornosti posvečajo skrajšanju čakalnih dob, kar dosegajo z določenimi organizacijskimi ukrepi, z nadurnim delom in s pogodbenimi sodelavci. A kljub temu čakalne dobe v nekaterih programih še vedno presegajo dopustne meje. „Težave so na primer v ambulanti za pregled vida. Posebej po težavah z aparatom za koronarografijo v UKC Maribor imamo tudi na tem področju kar nekaj težav. Dopustne čakalne dobe presegamo še pri ultrazvoku srca, endokrinoloških specialističnih pregledih in CT angiografijah. Tudi pri magnetnih resonancah bomo verjetno morali kmalu spet poročati o preseganju maksimalne dopustne čakalne dobe, saj se je ta mesec število napotitev izrazito povečalo,“ pravi strokovni direktor Splošne bolnišnice Celje Franc Vindišar.

Zapleti z opremo urgentnega centra
Pri bolnišnici je pred skoraj letom dni zrasel nov ugrentni center, ki ga je država zgradila pod okriljem mreže urgentnih centrov po vsej državi. Uporabno dovoljenje je dobil novembra lani, a še vedno sameva. Zapleta se pri dobavi nekatere opreme. Postopke za nabavo določene mobilne opreme iz razpisa Ministrstva za zdravje pregledujejo revizorji, zahteva za revizijo je bila podana tudi za postopke nabave programske opreme za digitalizacijo, brez katere si dela v novem urgentnem centru Vindišar ne predstavlja. „Le mi in bolnišnica v Novem mestu smo še brez digitalicije. Če se lahko na eni strani pohvalimo z robotom za operacije, torej s tehnologijo, ki je najbolj vrhunska, imamo na drugi strani še vedno stare celuloidne filme tako kot leta 1950,“ pravi. Upa, da bi kljub vsem težavam delo v urgentnem centru vsaj delno lahko zaživelo januarja. A streti bo treba še en trg oreh – najti skupni dogovor o financiranju nujne zdravstvene oskrbe s celjskim zdravstvenim domom. Vindišar zaplete pred odprtjem urgence podrobneje predstavjla v spodnjem posnetku. (AD)

Franc Vindišar o urgentnem centru




Štajerski val v sliki