Evolucije še ni konec

26.05.2019

Dokazov, da se evolucija ni zaključila, je precej. Tudi barva oči priča o tem. (Foto: Pixabay)

Ob besedi evolucija nam misli odtavajo milijone let nazaj, v čas, ko smo se ljudje kot se poznamo danes, še razvijali. Razvijamo se še danes. Kljub sodobni tehnologiji in industrializaciji. Ali pa prav zaradi njiju. Spremembe moderne evolucije pa so celo še hitrejše od tiste, ki jo poznamo iz bioloških učbenikov. Zbrali smo nekaj dokazov sprememb.

Ljudje pijemo mleko
Nekoč je gen, ki je človeku omogočal prebavo laktoze, postopno izzvenel po tem, ko so matere nehale dojiti svoje otroke. Ko pa so ljudje udomačili krave, ovce in koze, ter ugotovili, da ima njihovo mleko veliko hranilno vrednost, se je to pogosteje znašlo na njihovem jedilniku. Tako so sčasoma napredovali geni tistih, ki so laktozo lahko prebavljali. Gen, ki omogoča pitje mleka, so znanstveniki prvič odkrili leta 2002, pri Severnih Evropejcih, ki so živeli pred dobrimi 5000 leti. To mutacijo zdaj nosi 95 odstotkov njihovih potomcev. Raziskava iz leta 2006 pa je pokazala, da se je toleranca laktoze ločeno razvila tudi v Vzhodni Afriki, pred 3000 leti.

giphy

Izgubljamo modrostne zobe
Naši daljni predniki so imeli večje čeljusti, saj hrane - korenin, oreščkov in mesa - seveda niso pripravljali tako kot danes. Zato so potrebovali močne zobe, zelo prav pa jim je prišel tudi dodatni par spodnjih in zgornjih kočnikov, ki jim pravimo modrostni zobje. Danes hrano razrežemo in kuhamo ter je zato jo lažje prežvečimo. Posledično imamo manjše čeljusti, modrostni zobje pa so izgubili svoj pomen. Pri marsikom zanje celo zmanjka prostora, zato jih je potrebno odstraniti, nekaterim pa niti ne zrastejo več. Eden od 35 ljudi se rodi brez modrostnih zob. Številni strokovnjaki predvidevajo, da bodo modrostni zobje v prihodnosti povsem izginili.

giphy

Upiramo se nalezljivim boleznim
Leta 2007 je skupina raziskovalcev iskala znake nedavne evolucije in naletela na 1800 genov, ki so se pri ljudeh razširili šele v zadnjih 40.000 letih. Večina jih je namenjenih boju z nalezljivimi boleznimi kot je malarija. Med prebivalci Afrike se denimo širi več kot deset genskih različic, ki jim pomagajo premagovati to bolezen. Z večanjem mest so se pojavile tudi oblike, ki ljudem pomagajo, da ne zbolijo za tuberkolozo in gobavostjo.

giphy

Naši možgani se krčijo
Čeprav človeška nečimrnost rada verjame, da nas naši veliki človeški možgani ločijo od živali, znanstveno raziskovanje dokazuje, da se naši možgani krčijo že zadnjih 30.000 let. Njihov povprečni volumen se je zmanjšal za od 1350 do 1500 kubičnih centimetrov – približno za teniško žogico. Strokovnjaki si o posledicah niso povsem enotni. Nekateri trdijo, da je zato človeštvo vse bolj neumno. V zgodovini so se možgani manjšali s širjenjem in razvijanjem družbe, zato naj bi varnost, ki jo nudi moderna družba, prekinjala povezavo med inteligenco ljudi in njihovim preživetjem. Druga, bolj vzpodbudna teorija, pa pravi, da so naši možgani res manjši, a so bolj učinkoviti in hitrejši. Nekateri celo pravijo, da so manjši možgani evolucijska prednost, saj naj bi bili ljudje zaradi tega manj agresivni, kar nam omogoča, da lažje sodelujemo in rešujemo težave.

giphy

Nekateri od nas imajo modre oči
Na začetku so vsi ljudje imeli rjave oči. Pred 10.000 leti pa se je ob Črnem morju pojavila genska mutacija, ki je oči obarvala modro. Razlog, da so se ohranile, ostaja zavit v tančico skrivnosti, nekateri namigujejo, da je bil to naravni test očetovstva. "Obstaja močan evolucijski pritisk, da moški svojih očetovskih čutov ni namenjal tujemu otroku," je za New York Times pred leti povedal Bruno Laeng, vodja raziskave o razvoju modrih oči. Tako rekoč nemogoče je namreč, da bi se modrookima staršema rodil rjavooki otrok. Morda se tu skriva razlog za rezultat raziskave, ki je pred kratkim pokazala, da modrooki moški menijo, da so ženske modrih oči bolj privlačne od tistih z rjavimi očmi. Ženske in moški z rjavimi očmi pa niso izpostavili določene barve oči, ki bi se jim zdela bolj privlačna. (TMG, vir: MentalFloss)

giphy




Štajerski val v sliki