Genij, ki je zaznamoval svet, od padalstva do medicine
Te dni je minilo natanko 500 let od smrti renesančnega genija Leonardo da Vinci, slikar, inženir in arhitekt tudi pol tisočletja po svoji smrti v svetu pušča velik pečat. Njegovi izumi so tlakovali pot razvoju človeštva. Kako je pripomogel, da danes živimo v svetu, kot ga poznamo?
Paleontologija
Zelo verjetno je bil Leonardo da Vinci prvi človek, ki je popisal odkritje redkega šesterokotnega fosila. Znanstveniki še danes niso odkrili, od kod ta oblika izvira. S tem, ko je da Vinci pravilno sklepal, da so fosili ostanek starodavnega življenja, je postavil temelje sodobne paleontologije.
Robotika
Sliši se nenavadno, da je človek, rojen leta 1452, doprinesel k področju, ki ne zveni le moderno, ampak celo futuristično. Vendar je v poznem 15. stoletju prav Leonardo oblikoval prvega humanoidnega robota. Videti naj bi bil kot vitez, sestavljali pa naj bi ga takšni mehanizmi, ki bi mu omogočali dvig rok in premikanje sklepov. Leonardo je zasnoval tudi več mehaničnih levov, ki jim je, da so lahko sami hodili, vgradil uri podoben mehanizem. Leta 2009 je beneški oblikovalec ustvaril popolno repliko Leonardovega leva. Velik je bil kar 182 centimetrov, lahko je hodil, premikal glavo in mahal z repom.
Padalstvo
Leonarda je mikalo letenje. V 80. letih 15. stoletja je v enega svojih zvezkov zapisal, da lahko vsak, če pravilno zlepi blago, tako da nastane dobrih deset metrov široko in prav toliko visoko padalo, z višine skoči brez poškodb. Leta 2000 se je nasvet odločil upoštevati nek Britanec. Leonardovo padalo in britanski padalec sta povsem prestala skok iz balona na vroči zrak. Seveda pa je danes bolje pri takšnih dejavnostih upoštevati tudi znanje in opremo, ki sta se razvila po Da Vinciju.
Helikopterji
Mnogo let preden so bili leteči predmeti izvedljivi, je Leonardo da Vinci razvijal osnovno zamisel za helikopter. Njegov "zračni vijak" je imel pripomoček, ki se je vrtel, da se je dvignil s tal. Leta 2013 je skupina kanadskih inženirjev sestavila helikopter na osnovi njegovih načrtov.
Potapljanje
V zgodnjem 16. stoletju se je Leonardo da Vinci domislil plutovinaste boje, ki bi na gladini obdržala tube, po katerih potapljač pod vodo dobiva zrak. Razmišljal je, da bi lahko zrak zadržala usnjena vreča, potapljača pa bi opremil tudi z vrečo, v katero bi lahko opravil malo potrebo.
3D slika
Leonardo je ustvarjal v renesansi. Ko je slikal, je veliko pozornosti namenil perspektivi. Je začetnik tehnike, kjer slikar stvari, ki so dlje, nekoliko zamegli, tiste bližje pa bolj izostri. Takšne poteze čopiča so dobro vidne na slavni Moni Lizi. Razvil pa je tudi tehniko chiaroscuro, za kontrast med svetlobo in senco ter tehniko zabrisovanja barv na oljnih slikah, imenovano sfumato.
Kontaktne leče
Leta 1509 je Leonardo skiciral model, ki bi spremenil optično moč očesa. Ugotovil je, da je naš vid bolj oster, ko gledamo pod vodo. Leče, napolnjene z vodo, bi torej lahko izboljlšale vid, je predvideval. Zamisel ni bila dovolj uporabna za prototip, a je vplivala na znanstvenike v 19. stoletju, ki so naredili prvo osnovno kontaktno lečo.
Anatomija in zobozdravstvo
Leonardo da Vinci je bil prvi človek, ki je pravilno opisal obliko hrbtenice in upodobil vretenca. Bil pa je prvi, ki je opisal strukturo zob – njihovo število in koreninski sistem. In prvi, ki je ugotovil, da je srce mišica. Sto let preden so ljudje ugotovili, da srce v telesu črpa in poganja kri, je Leonardo pravilno sklepal, da je je ključno za ožilje. (TMG, vir: MentalFloss)
