maj 2, 2020

Mladi na trgu dela v zelo negotovem položaju

Mladi se soočajo z negotovimi, prekarnimi oblikami dela. Marsikdaj se te prekrivajo z nestabilnim stanovanjskim položajem. Prav plačevanje najemnine ali bivanja v študentskem domu je glavni povod za študentsko delo. Mladi, ki so brezposelni, pa menijo, da jih zavod za zaposlovanje pogosto spregleda.

Številni mladi so v zelo negotovem položaju na trgu dela. Njihov položaj se je s koronavirusom še poslabšal. (Foto: Pixabay)

Ob prazniku dela sindikat Mladi plus s svojo raziskavo opozarja na negotov položaj mladih, ki ga koronavirus dela še bolj negotovega.

Glavi strošek stanovanje
Mladi med 15. in 35. letom večinoma živijo doma, saj je med njimi največ dijakov in študentov. Sledijo jim mladi, ki živijo v najetem stanovanju. Največji mesečni strošek jim predstavlja plačevanje najemnine, za tem so stroški za hrano. Sabina Leben ob tem ugotavlja:

Medtem zaposleni za določen čas večinoma ne plačujejo najemnine, imajo pa kredit z mesečnim obrokom vsaj 200 evrov. Zaradi visokih življenjskih stroškov mladi ne morejo varčevati, ob tem opozarja Lebnova.

Največ mladih sicer dela preko študentske napotnice, sledi delo preko pogodbe o zaposlitvi. Je pa raziskava pokazala še, da se je s kršitvami na delovnem mestu srečala polovica mladih. Najpogosteje delodajalci zamujajo z izplačilom plačila za opravljeno delo.

Študentsko delo kot nuja
Velika večina študentov in dijakov opravlja študentsko delo, pravi Ula Nikolaja Ratajec:

Tako se kar tri četrtine sodelujočih študentov strinja, da bi brez študentskega dela težko preživeli mesec. Večinoma gre za študente, ki bivajo v študentskih domovih ali v najetih stanovanjih. Prav tako se za študentsko delo pogosto odločijo zaradi nabiranja izkušenj. Menijo pa, da delo med študijem na tega slabo vpliva.

Mladi brezposelni slabo poznajo svoje pravice
Na zavodu za zaposlovanje je bilo prijavljenih v evidenco brezposelnih 69 odstotkov sodelujočih v raziskavi sindikata Mladi plus, največ starih od 30 do 35 let, sledijo mladi med 25. in 29. letom. Največ jih ima visokošolsko izobrazbo. Več kot polovica jih s storitvami zavoda ni zadovoljna. Predsednica sindikata Tea Jarc:

Največ mladih tako pozna pravico do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti, pozna jo skoraj polovica. Pravice do denarne socialne pomoči ne pozna polovica, izredne denarne socialne pomoči ne pozna 65 odstotkov. Različnih programov aktivne politike zaposlovanja ne pozna 62 odstotkov mladih, najslabše poznajo dodatek za delovno aktivnost. Sabina Leben pa dodaja še:

Skoraj polovica jih upa na zaposlitev
Lani je bilo samozaposlenih 37 odstotkov mladih, ki so sodelovali v anketi, 17 odstotkov jih je delalo preko avtorske pogodbe, 11 odstotkov preko podjemne pogodbe. Skoraj polovica samozaposlenih je lani za enega naročnika opravila več kot 80 odstotkov dela. To pomeni, da je njihovo delo vsebovalo elemente delovnega razmerja in bi verjetno morala biti sklenjena pogodba o zaposlitvi. Prav tako slaba polovica samozaposlenih upa, da jim bo delodajalec ponudil zaposlitev. Kar 73 odstotkov prekarnih delavcev pa opravi več kot 40 ur na teden.

Država jih je spregledala.
Že tako negotov polžaj prekarnih delavcev je epidemija koronavirusa naredila še bolj negotovega. V tem času potrebujejo predvsem zagotovilo, da bodo lahko preživeli naslednji mesec, poudarja Tea Jarc:

 

(TMG)