april 23, 2020

Zdravilišča in terme z večmilijonskim izpadom dohodka

Pandemija koronavirusa bo močno prizadela turizem. Po oceni Slovenske turistične organizacije bo upad povpraševanja med 60- in 70-odstoten, če se ukrepi v regiji začnejo sproščati z junijem, sicer pa še večji. Kako se soočajo z epidemijo, smo mi preverili v nekaj termah in hotelih.

V Termah Olimia že 3 milijone evrov izpada dohodka
V Termah Olimia, ki so na vrhu slovenskega zdraviliškega turizma, z zaprtjem vseh kapacitet v sredini marca beležijo velik izpad dohodka. "Od druge polovice marca in aprila ne bo nobenih prihodkov, tako bo samo iz tega naslova izpad prihodkov 3 milijone evrov. Tudi v prvih dneh marca zasedenost zaradi izbuha epidemije na naših glavnih trgih ni bila takšna kot pretekla leta," razlaga direktor prodaje in marketinga Vasja Čretnik. Za zmanjšanje stroškov so v Termah Olimia sprejeli niz ukrepov, od nekaj čez 300 zaposlenih, tako trenutno aktivno dela okoli 10%, vsi ostali so na čakanju, med drugim izpostavlja Čretnik.

V Termah Olimia ob tem pozdravljajo ukrepe države za omilitev posledic škode epidemije novega koronavirusa, saj bodo podjetjem pomagali pri reševanju težav, predvsem tistim, ko so že pred krizo bili v dobri kondiciji in so v svojih podjetjih sprejeli prave ukrepe, ocenjuje Čretnik.

Wellness Termalija v Termah Olimia sameva vse od sredine marca. (Foto: Radio Štajerki val)

Kljub koronakrizi pa v Termah Olimia ne mirujejo, čas brez gostov so izkoristili za izvedbo vzdrževalnih del, prav tako pospešeno nadaljujejo prenovo njihovega najstarejšega 4-zvezdičnega hotela Breza.

Čretnik ocenjuje, da bodo gostinski in nastanitveni obrati začeli obratovati v drugi polovici maja ali najkasneje junija, odprtja pa bodo pogojena z določenimi varnostno-higienskimi predpisi in ukrepi, samo odpiranje bo postopno. Prebujanje trga bo počasno, pri čemer v prvi fazi računajo predvsem na domače goste.

"Po koronakrizi leta 2022 se bodo spremenile potovalne navade, več bo skrbi za varnost pri potovanjih, verjetno bodo morali biti sami produkti še bolj kot doslej individualizirani, ljudje pa se bodo še bolj kot doslej za dopust odločali v zadnjem hipu," razlaga Čretnik, ki verjame, da bodo v Termah Olimia iz krize izšli še močnejši. 

Atlantida Boutique hotel: najmočnejša meseca april in maj sta izgubljena
V butičnem hotelu Atlantida v Rogaški Slatini, kjer imajo pretežno tuje goste, z zaskrbljenostjo zrejo v prihodnost. Pred šestimi tedni so v domovine pospremili še zadnje goste, nato pa zaklenili vrata, hodniki od takrat samevajo, izpad dohodkov se veča. Vodja marketinga Mojca Korpar:

Zaposleni so trenutno na čakanju. So pa morali obseg zaposlenih prilagoditi glede na pričakovani obseg zaposlovanja po epidemiji. V prvi fazi so tako število zaposlenih že zmanjšali za 20 odstotkov. Kaj pa pričakujejo od napovedane pomoči države?

V hotelu Atlantida glede na trenutno vedenje, računajo, da bi svoja vrata lahko znova odprli julija, vendar pa poleti tradicionalno ne beležijo glavne zasedenosti, zato računajo na jesen in zimo. Kaj pa pravijo na vračanje gostov in idejo, da bi domači gostje letos napolnili slovenske destinacije?



Butični hotel Atlantida je svoja vrata odprl konec maja leta 2017. (Foto: Hotel Boutique Atlantida)

Thermana Laško: brez državne pomoči ne bi dolgo zdržali
Tudi v družbi Thermana Laško si želijo in upajo, da bodo lahko čim prej odprli svoja vrata, saj, kot pravi Nina Pader Topole, je pogled na prazne hotelske hodnike in bazene zelo žalosten. Tudi pri njih spremljajo dogajanje in številke poslovanja. In kaj kažejo?



V Thermani Laško pravijo, da brez pomoči države in mega zakona v tem trenutku ne bi bili sposobni zadržati vseh zaposlenih, teh je 490.



Tudi v Laškem je zdraviliška pomlad takorekoč izgubljena, pravi Pader Topoletova:



V Thermani Laško so si veliko obetali od velikonočnih in prihajajočih prvomajskih praznikov. Zdaj njihovi bazeni samevajo. (Foto: Thermana Laško)

V Thermani Laško ta čas, ko njihove kapacitete samevajo, izkoriščajo za vzdrževalna dela, ki jih običajno opravljajo v septembru. Vse dejavnosti pa se pri njih sicer niso ustavile. Pod njihovim okriljem deluje Dom starejših Laško, zagotavljajo pa tudi nujne negovalne, rehabilitacijske in terapevtske storitve.

Terme Dobrna: naložbe in strah pred nadaljnjimi omejitvami
Terme Dobrna je epidemija ujela sredi naložbenega utripa. Spomnimo, lani so začeli petletni niz naložb, vsako leto so zanje načrtovali po dva milijona evrov. Maja naj bi odprli prenovljen butični hotel. Te dni sicer nadaljujejo tekoče naložbe, prav tako posodabljajo bazene in sobe, za katere posodobitev še niso imeli v načrtih. Se pa bodo za leto ali dve zamaknile druge naložbe, ki so jih načrtovali v še prihodnjih štirih letih, ocenjuje direktor Leon Tomašić. Izpad dohodka je pri njih namreč 96-odstoten, prihodka pa ni, pravi Tomašić. Pa tudi banke imajo v tem času drugačne pogoje. Sicer res obratuje negovalni oddelek v medicinskem delu, a po direktorjevih besedah so stroški njegovega obratovanja zaradi višjih cen zaščitne opreme in težav z njeno dobavo višji.

Tako so zaposleni, razen tistih v vzdrževalnih delih in na negovalnem oddelku, na čakanju ali koristijo lanski dopust. Pri kritju stroškov za zaposlene zdaj res pomaga država, pravi Tomašić. A ga skrbi, kaj bo, ko se bodo ukrepi začeli rahljati. Takrat bo nehal veljati interventni zakon, prekinila se bo pomoč države, obseg dela pa bo še vedno nižji. Tomašić namreč pričakuje, da letos tujih gostov še ne bo k njim. Prav tako ocenjuje, da bodo tudi po odpravi ukrepov še vedno veljala pravila, ki bodo omejevala število gostov, in zato ne bodo mogli povsem zapolniti svojih kapacitet. Upa, da bodo vrata lahko odprli junija. Še podrobneje je z Leonom Tomašićem spregov orila Tina Murko Gajšek:



Bazeni samevajo, so pa v Termah Dobrna ta čas izkoristili za nekaj obnovitvenih del. (Foto: Terme Dobrna)

Medical center Rogaška: z majem delno odprtje dejavnosti
Razglasitev epidemije novega koronavirusa je v pretežni meri ustavila tudi dejavnosti v Zdravilišču Rogaška - Zdravstvo, ki od leta 2008 nastopa pod blagovno znamko Medical center Rogaška. Od sredine marca pri njih izvajajo le dejavnosti v okviru javne zdravstvene mreže, vse ostale specialistične preglede in obravnave pacientov, med katerimi je bilo običajno veliko tujih gostov, pa so ustavili. Tako trenutno obravnavajo le paciente z napotnicami s stopnjama nujno ali zelo hitro. Direktor Marko Lenček pravi, da prihodkov zaradi zaprtja ni, njihovi zaposleni pa so na čakanju ali pa doma koristijo lanski dopust. Državno pomoč komentira takole:



V Medical centru Rogaška bodo s 4. majem zagnali diagnostiko, in sicer področja gastroenterologije, kardiologije, dermatovenerologije in radiologije, ostale ambulante še ne bodo odprte. »Vse, kar je vezano na balneoterapijo in welness, to ne bo delalo, in sicer ne do takrat, ko se bodo odprle meje in bodo prišli tujci, ali slovenski gostje, kdaj se bo to zgodilo, pa ne vemo,« razlaga Lenček in o vzpostavljanju zaupanja pri gostih pravi:



V Medical centru Rogaška od sredine marca izvajajo le dejavnosti v okviru javne zdravstvene mreže. Obravnavajo le paciente z napotnicami s stopnjama nujno ali zelo hitro. S 4. majem bodo dejavnost delno še razširili. (Foto: Medical center Rogaška)