Grški »ne«, Evropa in Slovenija

07.07.2015

Enotnost držav članic Evropske unije je zaradi grške krize na preizkušnji.

Zadnje mesece je kriza v Grčiji dodobra zatresla temelje Evropske unije in na noge postavila finančnike ter voditelje držav članic. Kakšen bo razplet? Ta bo nenazadnje vplival tudi na življenje v naših krajih.

Tudi Slovenci zaskrbljeni
Grški premier Aleksis Cipras je na začetku zastavljal prevelike obljube, pravi evropska poslanka Tanja Fajon: »Če samo pogledamo od pokojninskega sistema naprej, kaj vse bi lahko popravili. Dejstvo je, da bo Grčija v veliko slabši situaciji, če reform ne sprejme. Težko je presoditi, kaj je boljše, ali da izstopi iz Unije in evroobmočja, ali da ostane. Je pa odhod slabši za obe strani. Težko si je zamisliti tudi, da Grčija ne bi vrnila denarja, tudi Sloveniji.« Slovenija je med državami članicami ena izmed manjših upnic, a bi lahko izgubila med 930 milijoni do 1,4 milijarde evrov, kar pa bi lahko zamajalo že tako krhko finančno stabilnost. Da lahko situacija v Grčiji skrbi tudi Slovence je prepričan tudi evropski poslanec Ivo Vajgl. Pravi, da morajo slovenski politiki zavzeti jasno stališče, do nadaljevanja pogajanj z Grčijo, saj se bo v primeru, da Slovenija posojenega denarja ne bo dobila nazaj, domača finančna situacija zelo poslabšala. Najbolj pa bodo kot najranljivejša skupina izpostavljeni upokojenci. 

27 jih vesla v eno smer, Cipras v drugo
Da bo morala Evropska unija zapreti pipico in v odnosu do Grčije zavzeti bolj ostro stališče, je prepričan tudi Lojze Peterle. Glede na videno v zadnjih mesecih dvomi v Grško kredibilnost. Cipras je po Peterletovih besedah v Bruslju govoril eno, Grkom pa obljubljal drugo. Razmere Peterle opiše takole: «27 jih vesla v eno smer, Cipras pa v drugo. Grčija bo morala spremeniti svoj način delovanja in se nehati do Evrope obnašati, kot do bankomata.« Dejstvo je, da so za Grčijo na mizi za zdaj le črni scenariji.

Denarja bo v novi finančni perspektivi za vse manj
Nova finančna perspektiva bo z denarjem veliko bolj skopa, kot je bila prejšnja. Za projekte, s katerimi so doslej za evropski denar kandidirale tudi lokalne skupnosti, je na voljo bistveno manj denarja. Že ko je bilo denarja več, ga nekatere slovenske regije niso znale počrpati. „Naša težava je, da v Bruselj pošiljamo slabe projekte, ki niso dobro zastavljeni in premalo konkretni, zato so zavrnjeni,“ je prepričan Franc Bogovič. Po njegovi oceni Slovenija zaradi tega izgubi več milijonov evrov, ki bi omogočili razvoj regij in podeželja. Med slovenskimi regijami je po črpanju denarja najbolj uspešna Savinjska regija. Sledi jih osrednja Slovenija, nekoliko zaostajata primorska in pomurska regija. Kakšen vpliv na zagotavljanje denarja za evropsko financirane projekte v državah članicah bo imela grška kriza, sicer še ni jasno. (NS)




Štajerski val v sliki