Negotova prihodnost haloških kmetij

31.01.2016

Civilna iniciativa v Halozah si prizadeva, da bi mladi ostali na kmetijah.

Vladna delovna ekipa je na nedavnem sestanku s Civilno iniciativo za spremembe kmetijske politike v Halozah predstavila nabor ukrepov za ohranjanje malih kmetij. Predstavniki kmetov menijo, da so predlagani ukrepi vlade vzpodbudni, a še vedno nezadostni.

Subvencije za strmine dobrodošle
Kmetijska politika se je po mnenju predstavnika Civilne iniciative Jožeta Vovka iz Makol v zadnjem letu spremenila in dala delne pozitivne rezultate, vendar bo za izboljšanje ekonomskega položaja kmeta po njegovem potrebno še veliko postoriti. Med dobrodošlimi novostmi, ki jih bodo deležni haloški kmetje in kmetje na višje ležečih kmetijah po Sloveniji, Vovk izpostavlja: "Obljubljeno je, da vse kmetije za obdelovanje pobočij z naklonom strmine nad 35 odstotkov dobijo dodatnih 50 evrov na hektar, tam, kjer so nakloni strmin 50 in še več, torej tam, kjer je možno samo ročno čiščenje, pa naj bi kmetijsko gospodarstvo dobilo po 100 evrov subvencij na hektar."

Okoljska plačila prenizka
Vlada je kmetom ponudila tudi nabor okoljskih ukrepov, ki pa so za kmetovalce za zdaj še nedosegljivi. Gre namreč za obliko nadstandardnega kmetovanja in se je kmetje zaradi prenizkih premij in posledično prevelikega izpada dohodka najverjetneje še ne bodo posluževali. "Nadstandard pomeni izpolnjevati neobičajno prakso na kmetiji. To pomeni pozno kositi in s tem ohraniti traviščne habitate. Vendar, če pozno kosimo, je seno zaradi prenizke nadmorske višine in hitre vegetacije olesenelo. To pomeni, da imamo težavo, kako preživeti živino. Ovce in koze takšne hrane ne jedo, ker je preveč olesenela. Seveda pa je za sam traviščni habitatat, ohranjanje ptic, orhidej in drugih vrst takšen način kmetovanja pozitiven, vendar se zelo malo ljudi vključuje vanj. Premija je namreč prenizka, da bi nadomestila škodo za ta ukrep," razlaga predstavnik Civilne iniciative.

Cilj ustaviti izseljevanje mladih
Med prihodnjimi ukrepi vlade pa si po besedah Jožeta Vovka v Halozah najbolj želijo, da bi pristojne službe upoštevale katastrski prihodek in vendarle prepoznale razliko med ravninskim in haloškim kmetovanjem. Prav tako si želijo, da bi denar za omejene dejavnike prišel v roke tistih, ki dejansko delajo in se trudijo. Le tako bi jim morda še uspelo obdržati kakšnega mladega kmeta, ki ima voljo ostati v teh odmaknjenih krajih. Sicer pa Vovk ocenjuje, da je politika velikih kmetij, h kateri teži ministrstvo, za visoko ležeče kmetije neustrezna. "Ker živimo na strmih pobočjih, člani kmetije zaradi težavnosti terena in težke ročne obdelave ne moremo obdelati velikih površin. Tudi zato je v Halozah povprečna velikost kmetije 4,8 hektara, kar je manj od slovenskega povprečja. Na intenziteti pridelave ne moremo več kaj dosti storiti. Ekonomike kmetovanja je v Halozah bore malo. Naš cilj je obdržati kulturno in socialno poseljenost krajine," še pravi Vovk. Prisluhnite mu tudi v spodnjem posnetku. (SP)

Jože Vovk o razmerah v Halozah




Štajerski val v sliki