Kdaj boljši časi za slovenske delavce?

01.05.2016

Ob veselju, kot je postavljanje mlaja, 1. maj spremljajo tudi pozivi k izboljšanju položaja delavcev.

Prvi maj – praznik dela. Dandanes vse manj prazničen in znova vse pogosteje opomin na pravice delavskega razreda. O položaju slovenskega delavstva, ukrepih za izboljšanje stanja ter prihodnosti smo se pogovarjali s sindikalistkama, varuhinjo človekovih pravic, direktorico zavoda za zaposlovanje in podjetnico.

Rdeči nagelj, mlaji, kresovi, budnice
Praznik dela je spomin na dogodke v ameriškem Chicagu leta 1886, ko so delavci zahtevali več delavskih pravic. Shod se je končal krvavo. Nadaljnje vsakoletne prvomajske demonstracije so kasneje prerasle v proslave. V Sloveniji smo praznik dela začeli praznovati sredi 20. stoletja, leta 1948 pa je bil uzakonjen kot državni praznik. Simbol prvomajskega praznovanja je rdeč nagelj, simbol delavnega ljudstva. Vasi krasijo mlaji, na predvečer praznika zagorijo kresovi, na 1. maj nas zbudijo budnice, ki jim sledijo številni shodi in prireditve. Slovenija je med državami članicami Evropske unije edina država, v kateri je praznik dela dvodnevni praznik.

Veliko brezposelnih, zaposleni brez pravic
Zadnja leta je v Sloveniji praznik dela vse manj prazničen, saj so delavci v nezavidljivem položaju. Brezposelnost se sicer počasi znižuje (na Zavodu za zaposlovanje je bilo na zadnji aprilski dan nekaj več kot 110 tisoč registriranih brezposelnih), a vseeno ostaja velik problem. Tistim, ki imajo službo, pa so prepogosto kršene pravice. »Izzivov pred nami je precej. Eno od ključnih sporočil je – če bomo povezani, se bomo skupaj lažje z vsemi izzivi tudi spopadali. Med njimi zagotovo velja izpostaviti boj za dostojno delo, belo knjigo o pokojninah, kolektivne pogodbe in zakonodajo, ki jo sicer imamo, a ne znamo izvajati,« so pred praznikom dela poudarili v štirih sindikalnih centralah in konfederacijah in letošnje prvomajske shode pospremili z geslom: „Skupaj delamo, skupaj praznujemo“.

„Ne nam buč prodajat!“
Težav je veliko, a da se jih prebroditi, pri čemer bo morala vlogo sprejeti tudi politika. „Ne nam buč prodajat, preveč je bilo zapisanega, premalo postorjenega,“ vladi sporočajo v Sindikatu Mladi plus. Podrobneje o pozivih smo se pogovarjali s predsednico sindikata Zalo Turšič. Sindikalni boj je predstavila sekretarka Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Savinjska Mojca Stropnik. O brezposlenosti na Celjskem in o načinih iskanja službe smo spregovorili z direktorico celjske območne službe Zavoda za zaposlovanje Alenko Rumbak, nekaj misli o položaju slovenskega delavstva pa je za naš radio strnila tudi varuhinja človekovih pravic Vlasta Nüssdorfer. Še uspešno podjetnico Katarino Hohnjec, ki pravi, da lahko vsaka težava postane tudi poduk, smo povabili pred naš mikrofon. Vsem prisluhnite v spodnjih posnetkih. (AD, NS, BF)

Direktorica podjetja Hoby les Katarina Hohnjec ob 1. maju

Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nüssdorfer ob 1. maju

Direktorica ZRSZ Celje Alenka Rumbak ob 1. maju

Sekretarka ZSSS Savinjska Mojca Stropnik ob 1. maju

Predsednica Sindikata Mladi plus Zala Turšič ob 1. maju




Štajerski val v sliki