Praznik upanja in veselja

01.04.2018

Posebno noto dajo velikonočnim praznikom pirhi s svojo barvitostjo. V teh dneh krasijo domove številnih družin. (Foto: BP Avenija)

Velika noč je najpomembnejši krščanski praznik. Takrat kristjani praznujejo Jezusovo vstajenje od mrtvih. To je praznik veselja in upanja, saj je Jezus s svojim vstajenjem premagal duhovno in telesno smrt in prinesel upanje za vstajenje po smrti.

Čas za družino in velikonočne dobrote
Prav zaradi svoje simbolike, ki je prežeta s toplino, svetlobo in optimizmom, so velikonočni prazniki zanimivi tudi za ateiste, zato ga nemalokrat praznujejo tudi tisti, ki sicer ne zahajajo v cerkev. Na velikonočno nedeljo po župnijah potekajo vstajenjske procesije. Jutranji maši sledi velikonočni zajtrk. To je predvsem družinski dan, kjer se ob tradicionalnih dobrotah zberejo vsi člani družine. Rdeči pirhi simbolizirajo kapljo Kristusove krvi, hren je simbol žeblja, s katerim so Kristusa pribili na križ, potica simbolizira Kristusovo trnovo krono. Jajca simbolizirajo pomlad oziroma novo življenj, cvetje je simbol za Jezusovo vstajenje od mrtvih, kruh pa predstavlja življenje. Velikonočni ponedeljek je dela prost dan, primeren za obisk prijateljev in znancev. Včasih je na podeželju v katoliških družinah veljalo pravilo, da moraš poskusiti devet pisank. To ti bo dalo moč. Prav gotovo pa je to pripraven dan, da si malo oddahnemo od preveč kalorične hrane in se v miru pripravimo na nov delovni dan. V spodnji izjavi prisluhnite velikonočni poslanici celjskega škofa msgr. dr. Stanislava Lipovška. (BF)

Velikonočna poslanica celjskega škofa msgr. dr. Stanislava Lipovška




Štajerski val v sliki