avgust 15, 2016

Marijino vnebovzetje praznik upanja

Kristjani na 15. avgusta obhajajo Marijino vnebovzetje ali veliki šmaren. Praznik Marijinega vnebovzetja je eden največjih krščanskih praznikov. Na ta dan se verniki spominjajo, da je bila Devica Marija z dušo in telesom vzeta v nebesa.

Vera v Marijino vnebovzetje močno živi tudi na Svetih gorah nad Bistrico ob Sotli.

Marija dosegla polnost življenja v večnosti
Praznik Marijinega vnebovzetja, ki ga obhajamo danes, spada med najstarejše Marijine praznike. Nastal je v Jeruzalemu v 4. stoletju. Med kristjani je od najstarejših časov vladalo prepričanje, da Marija ob koncu svojega življenja ni umrla, temveč samo zaspala ter bila potem z dušo in s telesom vzeta k Sinu. Versko resnico o Marijinem vnebovzetju je slovesno razglasil šele papež Pij XII. 1. novembra 1950, na praznik Vseh svetnikov. Ta datum, ki je poleg čaščenja svetnikov, posvečen tudi spominu naših rajnih, je izbral, da bi poudaril resnico o vstajenju mrtvih in večnem življenju. Marijino vnebovzetje je zato praznik upanja, saj nam sporoča, da je Marija dosegla polnost življenja v večnosti. Praznik je med ljudmi vseskozi zelo priljubljen, kristjani na ta dan množično romajo na številna božjepotna svetišča. Večji romarski shodi bodo na Brezjem, Ptujski Gori, pa tudi Kalvariji Svetega Roka v Šmarju pri Jelšah, v Petrovčah, Olimju in na Svetih gorah nad Bistrico ob Sotli. Več o prazniku izveste na spodnji povezavi, z duhovnikom Vinkom Čončem iz župnije Šentjur se je pogovarjala Snežana Prebil. (SP)

Datoteke

Vinko Čonč o prazniku