november 23, 2022

O čem bomo odločali na referendumskem trojčku?

To nedeljo bomo spet šli na volišča. Pred nami je referendumski trojček. O čem bomo odločali?

Na referendumih bo glasovanje o uveljavitvi ali neuveljavitvi treh zakonov, in sicer sprememb zakona o vladi, dolgotrajni oskrbi in Radioteleviziji Slovenija.

Vsak volilni upravičenec lahko glasuje na vseh treh referendumih, ni pa nujno, lahko izbere tudi le enega ali dva. Bo pa veljal kvorum. To pomeni, da bi morala za zavrnitev zakonov večina volivcev, ki bodo šli na referendum, glasovati proti, hkrati pa mora biti teh vsaj nekaj več kot 339 tisoč, torej najmanj petina vseh volilnih upravičencev. Pri vsakem od zakonov se glasuje z besedo ZA ali PROTI njegovi uveljavitvi.

V nadaljevanju za vsak zakon ob povzemanju STA navajamo, kaj novela prinaša, zakaj podporniki pozivajo h glasovanju ZA in zakaj nasprotniki pozivajo h glasovanju PROTI.

NOVELA ZAKONA O VLADI

- Vlado bi po novem sestavljalo 20 ministrov, kar je trije več kot doslej, s preoblikovanjem resorjev bi dobili nove ministre za solidarno prihodnost, za visoko šolstvo, znanost in inovacije ter za naravne vire in prostor.
- Služba vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko in služba vlade za digitalno preobrazbo bi postali ministrstvi. Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu bi še vedno vodil minister brez listnice.

Pobudniki referenduma so PROTI, ker menijo:
- da se tako nepremišljeno povečuje število ministrstev, kar prinaša višje stroške in breme za davkoplačevalce;
- da tako povečano število ministrstev in po njihovem mnenju umetno deljeni resorji ne bodo pripomogli k učinkovitemu, operativnemu in odgovornemu delu vlade.

Predlagatelji zakonskih sprememb so ZA, ker menijo:
- da sedanja struktura vlade zaradi spremenjenih družbenih razmer in potreb zahteva prilagoditev in odzivnost ministrstev ter da je izvajanje nalog nove vlade lahko uspešnejše ob drugačni organizaciji;
- da bodo ministrstva bolj vitka ter zato bolj operativna, odzivna in učinkovita in da za izvedbo sprememb niso potrebna dodatna finančna sredstva.

NOVELA ZAKONA O DOLGOTRAJNI OSKRBI

- Začetek izvajanja lani sprejetega zakona, ki sistemsko ureja področje dolgotrajne oskrbe, bi se zamaknil za eno leto;
- Zagotovilo bi se dodatnih okoli 30 milijonov evrov za dvig plač v dejavnosti zdravstva in socialnega varstva ter za kadrovsko širitev.

Pobudniki referenduma so PROTI, ker menijo:
- da gre za zamik enega od najpomembnejših zakonov za državljane, ki po 20 letih prizadevanj prinaša dobre rešitve;
- da je bilo prehodno obdobje, ki ga je predvideval prvoten zakon, dovolj dolgo za pripravo celovite uveljavitve zakona z letom 2023.

Predlagatelji zakonskih sprememb so ZA, ker menijo:
- da je vsebina osnovnega zakona o dolgotrajni oskrbi tako pomanjkljiva, da ne omogoča izvajanja v praksi;
- da bi se kljub zamiku uveljavitve osnovnega zakona dolgotrajna oskrba še naprej izvajala po drugih zakonih, ki trenutno veljajo.

NOVELA ZAKONA O RADIOTELEVIZIJI SLOVENIJA

- Namesto 29-članskega programskega sveta in 11-članskega nadzornega sveta bi se ustanovil enoten organ - svet zavoda s 17 člani: Šest predstavnikov zaposlenih in 11 predstavnikov javnosti. Med njimi bi po enega imenovali italijanska in madžarska narodna skupnost, predsednik republike na podlagi poziva registriranim verskim skupnostim, SAZU, Olimpijski komite Slovenije, Informacijski pooblaščenec, Svet za trajnostni razvoj in varstvo okolja, krovna organizacija invalidskih organizacij, Varuh človekovih pravic, dva člana pa Nacionalni svet za kulturo. DZ v svet zavoda ne bi imenoval predstavnikov. - Svet zavoda bi imenoval in razreševal petčlanski finančni odbor.
- RTVS bi namesto generalnega direktorja vodila in upravljala uprava, ki bi imela štirileten mandat in bi jo sestavljali štirje člani.
- Najpozneje 60 dni po uveljavitvi novele bi prenehal mandat zdajšnjega programskega in nadzornega sveta.

Pobudniki referenduma so PROTI, ker menijo:
- da se z njo nepremišljeno uvaja nov organ upravljanja in nadzora, ki pod krinko depolitizacije ukinja programski in nadzorni svet, ki da zagotavljata nepristranskost in uravnoteženost;
- da se s sprejemom novele po nujnem postopku onemogoča javnosti in zainteresiranim deležnikom, da dajejo svoja stališča, ideje, predloge in pobude.

Predlagatelji zakonskih sprememb so ZA, ker menijo:
- da novela prinaša depolitizacijo javnega zavoda, saj je dosedanja ureditev, po kateri je 21 od 29 članov programskega sveta imenoval DZ, predstavljala preveliko tveganje za koncentracijo moči v enem političnem ali interesnem centru;
- da bo hkratno zmanjšanje števila članov sveta zavoda omogočilo bolj racionalno delovanje in znižalo stroške, ob tem pa število ostaja dovolj veliko, da bo svet odražal potrebno družbeno pluralnost oziroma uravnoteženost. (Vir: STA)