Med kislimi kumaricami ... o kumaricah

02.08.2020

Sredi poletja, ko so v ospredju dopusti, so v novinarski redakciji kisle kumarice. (Foto: Pixabay)

Vrhunec poletne sezone je, marsikdo je te dni na dopustu, v novinarskih redakcijah pa to prinaša čas kislih kumaric. Ne takšnim, temveč čisto pravim kumaricam v Sloveniji namenjamo za približno 15 nogometnih igrišč prostora.

Kaj sploh pomeni čas kislih kumaric? Je to čas, v katerem Slovenci pojemo največ te zelenjave, ali morda čas, ko jih največ zmanjka iz založenih trgovinskih polic? Nič od tega. Čas kislih kumaric je sinonim za poletni čas, ko se načeloma manj dogaja, zato mediji v pomanjkanju pomembnih novic (če letos izvzamemo koronavirus, ki pridno skrbi, da imamo o čem poročati) objavljajo tudi lahkotnejše novice. V duhu časa kislih kumaric je zato Statistični urad republike Slovenije preveril kako je s pridelavo te zelenjave v Sloveniji.

Kumaric za 15 nogometnih igrišč
V preteklem letu so pridelovalci kumar pridelali kar 849 ton te zelenjave. Kumare za vlaganje se je gojilo na skupno 11 hektarjih oziroma na površinah v velikosti 15 nogometnih igrišč.

Na tržnicah se v zadnjih letih proda vedno manj kumar za vlaganje iz lastne pridelave. Pridelovalci so lani kar 74 odstotkov kumar za vlaganje porabili sami. Njihova cena pa narašča. Od leta 2004 je njihova povprečna cena na kilogram narasla iz 1,29 evra na 2,86 evra, kolikor je kilogram stal leta 2019.

V Sloveniji veliko več kumaric uvozimo kot pa izvozimo. V lanskem letu smo jih uvozili 563 ton, izvozili pa osem ton. To pomeni, da uvozimo 71-krat več svežih ali ohlajenih kumaric, kot jih izvozimo. Največ jih izvozimo v Nemčijo, na Hrvaško in v Republiko Severno Makedonijo.

Kaj pa se zgodi s tistimi kumaricami, ki jih pridelamo sami? Večino kumaric pridelovalci porabijo sami, nekaj več kot 26 odstotkov pa jih nadaljuje svojo pot v tržno pridelavo. Število podjetij, ki se ukvarjajo s predelavo in konzerviranjem kumaric v Sloveniji, ni znano. So pa večinoma mikropodjetja. (EP)




Štajerski val v sliki