avgust 28, 2018

Med otroci in mladostniki vse več tesnobe

Vse več otrok pri nas se sooča z duševnimi težavami, najpogosteje z anksioznimi motnjami. Med njimi prevladujejo dekleta in starejši mladostniki. Takšne motnje so pogostejše pri življenjskih spremembah, tudi pri vstopu v šolo.

Za prepoznavanje in pomoč pri tesnobi je ključen pogovor (fotografija je simbolična).

Ključen je pogovor
Na razvoj tesnobe in depresije vpliva veliko dejavnikov – družinski, družbeni in kulturni. Na vse ne moremo vplivati, pri nekaterih pa lahko k izboljšanju duševnega zdravja svojih otrok veliko pripomorejo starši. Zato so na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje zanje pripravili nekaj priporočil za boljše obvladovanje depresije in anksioznih motenj. V njih jim svetujejo, kako naj svojim otrokom dajo vedeti, da jih sprejemajo. Svetujejo jim, kako naj se vključijo v otrokovo življenje, jim pomagajo pri vzpostavljanju zdravih navad in razvijanju sposobnosti. "Velik poudarek pa je namenjen tudi načinom vzpodbujanja zdravega čustvenega razvoja in socialnih spretnosti, kar nedvomno pripomore k dobremu duševnemu zdravju otroka in mladostnika," pravi psihologinja Maja Bajt. Na inštitutu poudarjajo tudi, da se je potrebno v krogu družine o tovrstnih težavah odkrito in veliko pogovarjati. Čeprav je lahko pogovor tudi neprijeten, namreč pogosto pomaga predvsem pri oblikah tesnobe, ki se pojavi v novih življenjskih situacijah, na primer pri vključevanju v vrtec ali šolo, vstopu v srednjo šolo, selitvah ali drugih spremembah v življenju otrok in mladostnikov.

Kako prepoznati anksioznost in depresijo?
Anksioznost je nepojasnjen strah pred določenimi situacijami. Otroci, ki se soočajo z njo, nenehno in brez povoda skrbijo ter premlevajo dogodke, so pretirano sramežljivi, zelo občutljivi na kritiko in se hitro čutijo osramočene. Zato potrebujejo nenehno pomirjanje ali tolažbo in se izogibajo družabnim dogodkom. Pogosto jokajo pred odhodom v šolo in ne želijo od doma. To lahko spremlja grizenje nohtov ali sesanje prsta. Depresija pa se kaže kot umik iz družbe. Bolniki so tišji in manj opazni, so razdražljivi, prepirljivi ter imajo napade trme ali joka. Pri njih se pojavljajo nepojasnjena obdobja žalosti, težje se zberejo in se počutijo manjvredne. Pri obeh motnjah se lahko pojavijo tudi glavoboli, bolečine v trebuhu, slabost ali motnje spanca. Kako se soočiti s tovrstnimi težavami, preberite na tej povezavi. (TMG)