junij 9, 2020

Arhivi hranijo vse, kar smo skozi čas ustvarjali

Janez Sušec, upokojeni vojak, je leta 1820 zapisal svojo oporoko. V njej je med drugim svojim bratom in materi ter kaplanu zapustil svoja oblačila, vojaške značke in svoje drugo imetje. Dokument hrani Zgodovinski arhiv Celje. Kaj še se najde pri njih in kakšen je pomen takšnih arhivov, smo preverili ob mednarodnem arhivskem dnevu.

 

Pred 200 leti je nastala oporoka upokojenega vojaka Janeza Sušca. (Foto: Zgodovinski arhiv Celje)

Mednarodni arhivski dan je. Zgodovinski arhivi podobno kot muzeji predstavljajo dediščino, sicer pa predvsem vrednotijo gradivo, ki nastaja na terenu, ga nato prevzemajo, hranijo in ljudem nudijo dostop do njega. V arhivih je zbrano zelo raznoliko gradivo, pravi direktor Zgodovinskega arhiva Celje Borut Batagelj. Najstarejši dokumenti v njihovem arhivu segajo v 13. in 14. stoletje, sicer pa hranijo tudi gradivo, vezano na upravne in pravosodne organe, pa šolstvo, zdravstvo in gospodarstvo. "Vse, kar smo v našem okolju skozi zgodovino ustvarjali," pravi.  

Bratom, materi, kaplanu
V glavnem tako zbirajo pisno gradivo, pa tudi zbirke fotografij in razglednic. Današnji mednarodni arhivski dan sicer poteka v sklopu Mednarodnega arhivskega tedna. Ob tem je izšla tudi e-publikacija z 11 dokumenti, ki so nastali pred 200 leti, leta 1820. Celjski arhiv je vanjo prispeval oporoko upokojenega vojaka Janeza Sušca. Med drugim je tako zapisal:

Kar je pa zdaj mojga gvanta ino drugih reči, pa zašafam
tem vsakemo nekaj, kar je mojga gvanta, materi,
kar je platneniga, Tomažo, plajš ino priftošl Josefo,
zakvuro ino te delavne škorne Martino, pa
hlače, lajbelce, klabuk no te bouli škorne dekle,
en fajcev te mlade Švoganje, tisti frematel gospot
farbolterjo velenskemo, tisti seldaške križ
vesoku vrednem gospod koplano, ringelce, to srebarno
pokro od fajse ino te romene hlače.

Za še več zanimivosti pa prisluhnite Borutu Batagelju v spodnjem pogovoru. (TMG)