april 19, 2020

Metka Hudina: Na drevesih bo ostala le petina pridelka

Letošnje spomladanske pozebe so naredile zelo veliko škode na vseh sadnih vrstah. Do jeseni bo na drevesih ostalo le 20 odstotkov sadja, ocenjuje Metka Hudina iz Strokovnega sadjarskega društva Slovenije. Med učinkovitini ukrepi proti pozebi izpostavlja oroševanje, za regeneracijo poškodovanih brstičev pa priporoča dodajanje aminokislin.

Jablane pod oroševanjem v nasadu v Bistrici ob Sotli. (Foto: Metka Hudina)

Najbolj prizadete zgodnje vrste
Spomladanske pozebe so v zadnjih letih vse pogostejše in povzročajo vedno večjo gospodarsko škodo tudi v sadjarstvu. Konec marca in v začetku aprila so temperature kar nekajkrat padle krepko pod ničlo in v velikem delu Slovenije povzročile precejšnje poškodbe sadnega drevja. "Najbolj prizadete so bile zgodnje sadne vrste, od marelic, breskev do češnje, nazadnje še jablana in hruška," ocenjuje Metka Hudina iz Strokovnega sadjarskega društva Slovenije, sicer redna profesorica za sadjarstvo in prodekanja oddelka za agronomijo na Biotehniški fakulteti v Ljubljani. Do natančnih ocen bo treba počakati vsaj do junija, a po oceni Hudine bo do jeseni na drevesih ostalo le 20 odstotkov sadja.

Oroševanje učinkovito, a zahteva veliko vode
Sadjarji lahko ob napovedani pozebi z različnimi ukrepi nekoliko zaščitijo pridelek, najbolj učinkovito je, kot pravi Hudina, oroševanje, ki deluje pri temperaturah do -7 stopinj. "A oroševnaje v prvem letošnjem valu pozebe ni bilo mogoče zaradi premočnega vetra, prav tako je za oroševanje potrebna velika količine vode. V Sloveniji nimamo dovolj velikih vodnih virov, da bi lahko naredili oroševalne sisteme. Trenutno je v Sloveniji pod oroševalnimi sistemi le 4 % nasadov,« razlaga Hudina in dodaja, da je bolje, da nič ne orošujemo, kot pa da nam sredi oroševanja zmanjka vode. V tem primeru bo pozeba 100-odstotna."  

  
V nasadu pod oroševanjem ostane zamrznjen cvet nepoškodovan. (Foto: Metka Hudina)

Aminokisline za regeneracijo brstičev
Med učinkovitimi načini boja proti pozebi naša sogovornica izpostavlja tudi kurjenje in dimljenje, ki delujeta do največ -3 stopinje, in pa dodajanje aminokislin. Slednje v kombinaciji z nekaterimi drugimi pripravki priporoča tudi za regeneracijo prizadetih sadnih brstičev po pozebi. Podrobneje lahko strokovnjakinji za sadjarstvo Metki Hudina prisluhnete v oddaji o kmetijstvu, kjer je v pogovoru s Snežano Prebil predstavila tudi ukrepe v domačih, devet hektarov velikih sadovnjakih, v Bistrici ob Sotli. (SP)

Datoteke

Metka Hudina o zaščitnih ukrepih proti pozebi

Metka Hudina o posledicah pozebe