Mitja Čander: Tudi to življenje sedaj je ŽIVLJENJE, ne nekaj drugorazrednega

26.04.2020

Mitja Čander, avtor avtobiografskega romana Slepec, s soprogo Majo, ki je bila prva bralka in kritičarka rokopisa.

Mitja Čander je urednik založbe Beletrina, nekdanji direktor EPK Maribor 2012, publicist, esejist, avtor pred kratkim izdane knjige Slepec in predvsem človek, ki je zaradi svoje slepote, vse od rojstva ima samo 5 % vida, marsikaj iz knjige izkusil tudi sam. Življenje v resnici nikoli ni idealno, pravi, in tudi na to situacijo, v kateri smo se znašli, gleda kot na neke vrste novo realnost.

»Mislim, da moramo tudi to stanje zdaj vzeti kot življenje, ne kot nekaj drugorazrednega, potem pa bo prišlo nekaj boljšega. Vzemimo življenje vsak dan kot dar in ga živimo. Pa bodimo veseli, da smo zdravi,« pravi Mitja Čander in dodaja, da ljudje vedno čakamo in iščemo nekaj boljšega. 

»Ljudje nikoli nismo zadovoljni, tudi sedaj, ko se bodo odprli kafiči in bomo sedeli zunaj, ne bomo zadovoljni, ker bo vroče, nam bi se pa zdelo boljše, da bi če bi bilo malo bolj mrzlo. Taki smo. Vendar se moramo zavedati, da življenje nikoli ni idealno. Je le ŽIVLJENJE, z vsemi preizkušnjami in radostmi vred.«

Mitja Čander je vse življenje borec. Dejstvo, da ne vidi, vse od rojstva ima samo 5 % ostankov vida, mu je vedno, tako v šoli kot sicer v življenju, dajalo dodatno moč in voljo za življenje. Obiskoval je običajno šolo, za kar sta zaslužna njegova starša, k inista pristala na to, da bi ga poslala v zavod. Kasneje je tudi sam spoznal, da se zavodu in getoizaciji lahko izogne samo z intenzivnim delom in dokazovanjem na področjih, kjer se lahko dokaže. 

Slepota ni izgovor, ni ovira za uspeh
V šoli je bil odličnjak, bil je odličen v matematiki in šahu, kjer je dosegel zavidljive uspehe, bil je slovenski šahovski prvak v mlajših kategorijah. Šah mu je ponudil vstopnico v svet enakosti, pravi: »Med šahisti sem videl, da smo vsi enaki, ljudje, ki sicer ne bi imeli nič skupnega, smo tukaj enaki. In lahko smo enako uspešni.« Pomagal je sošolcem s svojim znanjem, oni pa so pomagali njemu z narekovanjem in prepisovanjem snovi. Ustvarili so si svoj svet, ki je vsem ponudil, kar so v tistem trenutku potrebovali. Tudi kasneje v življenju ni nikoli klonil pod težo svoje invalidnosti, ravno nasprotno, dolgo se je tega statusa otepal, kasneje ga je vendarle ponotranjil, saj je uvidel, da to v resnici tudi je. Vendar je Mitja Čander kljub svoji slepoti vseskozi pilil svoje talente, ostril druge čute ter v življenju dosegel marsikaj, kar se zdi mnogim povsem videčim nemogoče.  

Mitja, na hrbtni strani vaše knjige Slepec, ki je pred kratkim izšla pri mariborski založbi Litera, ste zapisali "Česa naj se na zalogo bojim, ko pa itak vem, da se bo končalo v temi?" Kaj ste s tem hoteli povedati?

 

Mitja Čander je tudi direktor založbe Beletrina, ki upravlja tudi s knjižnim spletnim portalom BIBLOS, preko katerega lahko kupujete in si brezplačno izposojate e-knjige, če ste član katere od slovenskih splošnih knjižnic. Ena od sprememb, ki jo s seboj prinaša čas epidemije, je tudi premik k digitalnemu, ki postaja del našega vsakdana. In enako velja tudi za branje, čedalje več ljudi posega po elektronski knjigi, razlaga Čander:  

Kako Mitja Čander, esejist, publicit, pisatelj in urednik založbe Beletrina vidi celotno situacijo, kako bo jutri, kako po epidemiji, kaj bomo iz te situacije odnesli.

Bomo torej pozitivne zgodbe in povezanost, ki nam v času epidemije nudi neke vrtse kolektivno zavetje, znali prenesti tudi v čas po epidemiji? Celotnemu pogovoru z Mitjo Čandrom lahko prisluhnete v spodnjem posnetku radijskega srečanja, ki ga je gostila Greta Kokot Rajkovič.




Štajerski val v sliki