april 22, 2019

Dan Zemlje posvečen bitjem, ki jim grozi človek

22. aprila leta 1970 je dvajset milijonov Američanov odšlo na ulice. Protestirali so zaradi negativnih posledic 150-letnega razvoja industrije. Smog je dušil mesta in pri otrocih povzročal motnje v razvoju. Narava je pešala zaradi premočne uporabe pesticidov in drugih strupenih kemikalij. 22. april je v spomin na dan, ko je ljudem prekipelo, postal Dan Zemlje.

Prihodnost Zemlje je v naših rokah. (Foto: Pexels)

V skoraj 50 letih se je razvil v globalni dogodek, ki v 192 državah združi več kot milijardo ljudi. Vse nas nagovarja, da vsaj za en dan pomislimo na naš planet ter nanj spomni tudi tiste na položajih moči. Dan Zemlje je vsako leto posvečen eni od perečih okoljskih tematik. Lanski je opozarjal na prevelike količine plastike, ki onesnažuje kopno in oceane ter ubija številne živalske prebivalce našega planeta. Prav ti so v ospredju letošnjega Dneva Zemlje.

Uničenje v podobi človeka
Zemlja ponuja izjemno pestrost rastlin in živali, pišejo v organizaciji Earth Day Network. Vendar smo ljudje naravno ravnovesje stoletja neizprosno rušili. Zdaj se svet sooča z najvišjo stopnjo izumiranja bitij od izginotja dinozavrov pred 60 milijoni let. Pomembna razlika je, da je tokrat za izumiranje kriv človek in ne naravni pojav. Naravo in njene prebivalce najbolj ogrožamo s povzročanjem podnebnih sprememb, sekanjem gozdov, gostim prometom, nezakonitim lovom in netrajnostnim kmetovanjem.

Med najbolj ogroženimi bitji so čebele, žirafe, kiti, koralni grebeni, sloni, številni insekti, ptice in ribe, pa morski psi, želve in velike opice ter premnoga drevesa in druge rastline. Naravovarstveniki svarijo, da ima vsaka rastlinska in živalska vrsta pomembno in nenadomestljivo vlogo v zapletenem prepletu življenja na Zemlji. Zato jih moramo zaščititi. Dobra novica je, da lahko izumiranje še upočasnimo ter da si lahko ogrožene vrste še opomorejo.

Pexels

Pomaga lahko vsak
Živalim in rastlinam lahko pomaga vsak od nas, če se le malo potrudimo in spremenimo svoje vsakodnevne navade. Če denimo nehamo uporabljati plastične vrečke, recikliramo materiale, ki jih lahko, vodo pijemo iz steklenic in plastenk, ki jih lahko uporabljamo večkrat, ali pa preprosto iz elektrike izključimo naprave in polnilnike, ki jih ne uporabljamo. Pomagamo lahko tako, da se po opravkih odpravimo s kolesom ali javnim prevozom ali pa se v službo s sodelavci peljemo v enem avtomobilu. Veliko doprinesemo, če smeti odvržemo tja, kamor sodijo, se priključimo čistilni akciji ter smo bolj varčni pri uporabi vode in elektrike ali za stopinjo ali dve znižamo temperaturo v svojih domovih.

S svojimi dejanji smo ne le zgled otrokom, temveč jim tudi ne kratimo pravice do pitne vode in čiste narave. Zemlje ne podedujemo od svojih prednikov, temveč si jo izposodimo od svojih otrok, pravi indijanski pregovor. Pri srbi za okolje šteje vsako dejanje. Direktor OKP Rogaška Slatina Bojan Pirš pravi, da je spodbudno, da ločimo 66 odstotkov vseh zbranih odpadkov. A svari, da odlagamo vse več smeti:

In kaj svetuje?

Na nevarnost odvečne rabe plastike, ki jo domov prinesemo predvsem z najrazličnejšo embalažo, pa v svojem eko filmu Nevarna plastika, opozarjajo tudi učenci POŠ Pristava, OŠ Podčetrtek. Film je bil narejen v okviru natečaja OKP Rogaška Slatina in Štajerskega vala, ob Dnevu Zemlje. Poglejte, kaj svetujejo ozaveščeni šolarji.

(TMG)