KOZJANSKI PARK PRVI V SLOVENIJI PREJEL PRESTIŽNO NAGRADO UNESCA
Kozjanski park je v Parizu prevzel mednarodno nagrado Unseca Melina Mercouri, za izjemno delovanje na področju varstva in upravljanja kulturne krajine. Nagrada je letos podeljena prvič Sloveniji. Kozjanskemu parku bo poleg dobre promocije prinesla tudi 30 tisoč dolarjev finančne nagrade, ki jih bo park vrnil nazaj v krajino.
Izbrani med več kot 47 prijavljenimi nominacijami
Mednarodna nagrada Melina Mercouri je nastala leta 1995 pod okriljem partnerstva Unescove svetovne dediščine in grške vlade, podeljuje pa se za izjemno delovanje na področju varstva in upravljanja svetovnih kulturnih krajin. Poimenovana je po Melini Mercouri, nekdanji grški kulturni ministrici in močni zagovornici integrirane varstvene politike. Unesco poziv za nominacijo za nagrado razpisuje vsaki dve leti in letos spomladi so nominacijo zanjo oddali tudi v Kozjanskem parku. „Letos naše zavarovano območje praznuje 40 let in ko smo od našega pristojnega ministrstva prejeli poziv za prijavo, smo se odločili, da se na natečaj prijavimo in tudi izven naših meja predstavimo naše številne projekte in aktivnosti, ki smo jih v 40 letih delovanja izvajali v korist ohranjanja narave in kulturne krajine. Nagrada se podeljuje od leta 1995 vsaki dve leti in je denarno ovrednotena, kar znaša 30 tisoč dolarjev,“ razlaga direktorica Mojca Kunst in dodaja, da je bil Kozjanski park izbran med več kot 47 prijavljenimi nominacijami in je v Sloveniji prvi prejemnik te nagrade.
Intervju pod okriljem UNESCA z direktorico Kozjanskega parka Mojco Kunst. (Foto: Radio Štajerski val)
Za 40 let odgovornega odnosa do naravnih in kulturnih vrednot
Za nagrado so zaslužni vsi zaposleni, vsi nekdanji sodelavci in seveda prebivalci zavarovanega območja in tudi širšega biosfernega območja, izpostavlja Kunstova in dodaja, da nagrado dojemajo kot priznanje, da so 40 let sestavljali pravilne odločitve, aktivnosti, dejanja, kar so opazili tudi v Parizu na sedežu UNESCA. "Od vsega začetka strokovna ekipa zavarovanega območja Kozjanskega regijskega parka zagovarja celosten pristop pri upravljanju območja parka. Če naredimo hiter pogledamo aktivnosti našega parka tekom 40 let delovanja zavoda lahko opazimo, da smo se v zavodu prvih 20 let močneje posvečali kulturni dediščini. Zadnjih 20 se prednostno ukvarjamo varstvom narave. Pomembna je letnica 1999, ko je stopil v veljavo Zakon o ohranjanju narave. Tega leta smo prvič izvedli prvi sistematični popis ptic zavarovanega območja, ki ga je izvedlo Društvo za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije. Takrat je ornitolog Tomaž Jančar ob predstavitvi rezultatov prvega popisa ptic z navdušenjem dejal – sedaj mi je jasno kaj pomeni kulturna krajina za varstvo narave,“ razlaga Kunstova.
Leta 1999 so v Kozjanskem parku prvič naredili popis ptic in začeli oživljati travniške sadovnjake. (Foto: Kozjanski park)
Temelj krajine so sadovnjaki in sadni vrtovi
Nad prijavo na natečaj sta bdeli krajinska arhitektka Vesna Zakonjšek in geografinja Barbara Ploštajner, ki sta pripravili tudi vso zahtevano razpisno dokumentacijo. "Ugledna Unescova mednarodna nagrada za krajino, podeljena Kozjanskemu parku, je priznanje delu naših prednikov ter hkrati motiv in zaveza za nas, sedanje prebivalce in upravljavce prostora Kozjanskega parka ter naše naslednike, da bomo tudi v prihodnje delovali v smeri ohranjanja izjemne narave in podobe naše kozjanske krajine," pove Ploštajnerjeva ter dodaja, da so pri pripravah na natečaj intenzivno sodelovali s konservatorko Andrejo Mihelčič Koželj iz Območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije Celje. O ohranjanju bogate kulturne krajine, ki temelji na travniških sadovnjakih in sadnih vrtovih, o visoki stopnji biotske raznovrstnosti, ki uvršča Kozjanski park med najpomembnejša naravovarstvena območja v Sloveniji in Evropi, in še marsikaj zanimivega, sta Vesna Zakonjšek in Barbara Ploštajner povedali na spodnji povezavi. (SP)
Galerija slik
