maj 1, 2021

Mladi zahtevajo dostojno delo in socialno pravičnost

Sindikat Mladi plus ob 1. maju, prazniku dela, opozarja na poslabšanje položaja mladih v času koronakrize in državo poziva k pomoči mladim na trgu dela. Po navedbah sindikata se je brezposelnost mladih v zadnjem letu zelo povečala, obeti za prihodnost pa ne navdajajo z optimizomom.

Predstavnice sindikata Mladi plus so ob prazniku dela na Prešenovega trga v Ljubljani opozorile na težak položaj mladih na trgu dela. (Foto: Sindikat Mladi plus)

Med brezposelnimi največji porast mladih
V Sloveniji je bilo marca nekaj nad 82.600 registriranih brezposelnih, med njimi pa je bilo približno 16 tisoč starih od 15 do 29 let, kar je skoraj 7 odstotkov več kot marca lani. Mladi so v krizi zaradi epidemije covida-19 zelo hitro izgubili delo, obeti za prihodnost pa niso rožnati, je za Radio Štajerski val povedala predsednica Sindikata Mladi plus Tea Jarc.


Zaskrbljujoče po navedbah Jarceve je, da se čas trajanja brezposelnosti povečuje. Mladi v starosti od 15 do 19 let so bili namreč decembra lani na Zavodu za zaposlovanje v povprečju prijavljeni 6,6 meseca, v starosti od 20 do 24 let že 8,9 meseca ter v starosti od 25 do 29 let skoraj leto; v povprečju so bili mladi brezposelni 10 mesecev. Še slabša slika velja po podatkih sindikata za tiste, ki so stari 30 let ali več, saj so bili ti na zavodu v povprečju prijavljeni več kot dve leti. V primerjavi z decembrom 2020, je povprečno trajanje brezposelnosti pri skupini mladih med 15. in 29. letom v marcu 2021 naraslo in znašalo že skoraj leto dni. Kar 33,4 odstotka mladih je bilo konec marca dolgotrajno brezposelnih.


"Mladi niso nefleksibilni ali celo leni. V izogib brezposelnosti so pripravljeni sprejeti marsikaj, žal tudi kršenje svojih delavskih pravic," razlaga predsednica sindikata Mladi plus Tea Jarc. (Foto: Sindikat Mladi plus)

Porast duševnih stisk
V Sindikatu mladi plus ob tem opozarjajo, da se prav med mladimi bolj, kot v primerjavi z ostalimi starostnimi skupinami v zelo zaskrbljajoči meri izkazujejo tudi težave z duševnim zdravjem, kar bi po njihovi oceni moralo biti alarmantno opozorilo za politiko.


Mladi po podatkih sindikata prevladujejo tudi v prekarnih oblikah dela, kot so npr. zaposlitev za določen čas, platformno delo, študentsko delo, delo po avtorskih in podjemnih pogodbah. Takšno delo je ponavadi slabo plačano, nima rednega delovnika, stabilnost zaposlitve je zelo nizka in ima malo ali celo nič socialnih pravic, razlaga Jarceva in dodaja, da takšne oblike dela najdemo pretežno v sektorjih in industrijah, ki jih je pandemija COVIDA-19 še posebej prizadela, to so na primer gostinstvo in turizem, prodaja, trgovina, nastanitvena dejavnost in prehrambeni sektor.

Jarc: Za pravice se je treba boriti!
Glede na vse našteto so nujni ustrezni ukrepi aktivne politike zaposlovanja, ki bodo naslovili mlade, pravi Tea Jarc. Hkrati ocenjuje, da je odnos vlade do mladih ignorantski, ali pa celo zaničujoč. Zato ob 1. in 2. maju, prazniku dela, mladim sporoča, da se je treba boriti! “Da je čas, da se povežemo vse delavke in delavci, prekarke in prekarci, brezposelni, mladi in starejši in zahtevamo naše pravice in okrevanje za ljudi. Vse delavske in socialne pravice do sedaj so bile vedno izborjene, nikoli podeljenje in v teh težkih časih, ko oblast nima posluha za delavski razred, še posebno ne za mlade, je čas, da se združimo in opozorimo na naše zahteve. Ne bomo se sprijaznili s trenutnim stanjem, ne bomo se sprijaznili z drobtinicami: zahtevali bomo drugačno družbo, enakopravnost, dostojno delo in socialno pravičnost!", sporoča predsednica sindikata Mladi plus Tea Jarc. (SP)