Prenova Žičke kartuzije razdvaja
Kot je znano, v Žički kartuziji prenavljajo cerkev svetega Janeza Krstnika. Doslej so že uredili statičnost stavbe, zataknilo pa se je pri načrtih za njeno streho. Kaj pravijo kritiki in kako odgovarjajo izvajalci?
V minulih dneh so nekateri strokovnjaki opozorili, da po njihovem mnenju trenutni načrti za streho cerkve svetega Janeza Krstnika v Žički kartuziji niso ustrezni, da so bili sprejeti potihoma in prehitro ter da bi ji prej škodili kot koristili. Ta je izjemno pomemben evropski kulturni spomenik srednjega veka, ki se je od 1957 obnavljal pod vodstvom eminentnih strokovnjakov, opozarja arhitekt in umetnostni zgodovinar Igor Sapač. Dodaja, da je bil že v 60. letih minulega stoletja izoblikovan enoten koncept za celovito obnovo Žičke kartuzije. Kot pravi, so ga zasnovali naši najbolj vrhunski strokovnjaki s področja arhitekture in umetnostne zgodovine tistega časa. Sapač poudarja, da je od začetka 20. stoletja pri varovanju spomenikov uveljavljena doktrina modernega konservatorstva. Kaj to pomeni?
In kaj je takšna rešitev predvidela za cerkev v Žički kartuziji?
Tak prvotni koncept iz sredine minulega stoletja je po Sapačevih besedah veljal do lanskega leta, ko se je pojavil proračunski denar. Takrat, pravi, se je pojavila skupina ljudi, ki je začela pozivati, da ta koncept ni več sodoben in ga je treba spremeniti, pravi. Pri tem ga moti:
Kaj pa predvideva današnja rešitev? Sapač je oster:
Sapač trdi, da gre pri trenutnih načrtih za radikalno spremembo, ki zahteva več časa in več pogovorov. Tudi zato, ker je Žička kartuzija kulturni spomenik državnega pomena, si želi bolj javno razpravo o njeni prihodnosti in obnovi, saj da je …
Zato je Sapač tudi pozval k prekinitvi projekta prenove:
Prenova bi lahko bila končana še letos.
Izvajalci zavračajo očitke
Danes pa je svoja stališča na novinarski konferenci predstavila druga stran – Občina Slovenske Konjice, Ministrstvo za kulturo in Zavod za varstvo kulturne dediščine. Prenova v Žički kartuziji se je začela lani poleti, zanjo je ministrstvo za kulturo namenilo 1,6 milijona evrov. Po besedah župana Darka Ratajca sta bila glavna cilja sanacija in zastrešitev objekta, o čemer so razpravljali že ob začetku prve faze:
Tako so po njegovih besedah dorekli izbrano rešitev. Kot so še povedali na konferenci, so potekale tudi razprave stroke, pravijo tudi, da so sodelovali s strokovno skupino, ki jo je imenoval zavod za varstvo kulturne dediščine. Slednji izpostavlja tri glavne cilje, ki jih morajo upoštevati vsi posegi v Žičko kartuzijo. To pa so, kot pravi odgovorni konservator Matija Plevnik:
Ob tem je tudi projektant Rok Žnidaršič zavrnil očitke kritikov. Pravi, da bo zaščitila vse dele cerkve pred vremenskimi vplivi. Poudarja, da bo do te mere, da bo zaščitena, pokrita tudi Otokarjeva kapela. Kot je še pojasnil, bo streha nekoliko dvignjena nad zidove in bo v obliki polovice dvokapnice. Namesto druge polovice strehe pa bo 14 centimetrov debela lesena ploskev, ki se bo po potrebi spustila nad cerkev ali pa se bo dvignila in zložila k dvokapični strehi. Ali se bo dvigala in spuščala dnevno, ob spremembi vremena ali sezonsko, bo po njegovih besedah odločil upravljalec. Sicer pa o strehi pravi:
Pri tem dodaja:
Poudarja pa tudi, da pomična streha s svojo težo ne bo poškodovala zidov cerkve. Po njegovih besedah bo konstrukcija strehe, ki bo tehtala okoli sto ton, lažja od drugih možnosti, ki so na voljo:
Kakšen je načrt strehe, vidite v spodnji fotogaleriji. Ob tem bodo s pomočjo rekonstrukcije vertikalnih stopnic v Otokarjevih kapeli in Kapiteljski dvorani uredili pot do razgledišča, ki bo na vrhu cerkve. Župan konjiške občine Darko Ratajc je ob tem zagotovil, da tudi sami ne želijo v Žički kartuziji množičnega turizma, saj želijo, da ohrani svojo glavno lastnost – mir.
Sicer pa morajo projekt obnove zaključiti še letos, saj denarja, ki ga je namenilo ministrstvo, za tem ne bo več na voljo. Bodo pa, če bo kaj denarja ostalo, poleg prvih dveh faz nadaljevali tudi konservatorsko in restavratorsko obnovo. (TMG)
Galerija slik
