Šentjur ni mesto, prijazno invalidom
Tako pravi Šentjurčan Srečko Leskovar. Na vozičku je in opozarja predvsem na številne arhitekturne ovire. Na občini se problematike zavedajo in obljubljajo, da je v načrtu nekaj novosti, s katerimi bodo izboljšali pogoje za invalide. Potrebno pa je tudi osveščanje javnosti.
Težko do javnih ustanov, problematični tudi pločniki
Srečka Leskovarja je bolezen na invalidski voziček prikovala pred štirimi leti. Pravi, da od takrat vseskozi opozarja na nedostopnost nekaterih javnih objektov, precej težav da ima tudi pri gibanju po samem mestu Šentjur. Med drugim našteva:
Leskovar je vodstvo občine na težave že opozarjal, pravi, da pravega posluha ni. Pri primeru, ki je na naslovni fotografiji, navaja:
Nam so na šentjurski občini potrdili, da se zavedajo arhitekturnih ovir, ki gibalno oviranim osebam otežujejo vsakodnevno gibanje. Pravijo, da si pri novih projektih in obnovah obstoječe infrastrukture prizadevajo izbojšati pogoje. „V letu 2018 je bil urejen prehod med knjižnico in objektom Mestni trg 5-9, izvajamo zunanjo ureditev protokolarnega in prireditvenega prostora pri Ipavčevi hiši, kjer bo za gibalno ovirane osebe posebej urejen dostop do vrta in tudi sicer je pri vseh ureditvah infrastrukture za pešce upoštevan vidik urejanja infrastrukture za gibalno ovirane osebe,“ so nam odgovorili. Kot pravijo, bodo v prihodnosti odpravili tudi za nekaj črnih točk, ki jih našteva Srečko Leskovar. „Predvidena je nadaljnja ureditev pešpoti in kolesarske steze ob Pešnici. Ureditev prometa pri Ipavčevem kulturnem centru oz. pri osnovni šoli načrtujemo skupaj z Direkcijo RS za infrastrukturo, tam bo novo krožišče, ki bo omogočalo prehod tudi za gibalno ovirane osebe, ureditev dostopov na Mestni trg 10 pa bo celovito urejena ob energetski sanaciji obstoječega objekta,“ so nam sporočili iz šentjurske občine.
Te stopnice med drugim vodijo do šentjurske javne blagajne. Kdaj bo energetska sanacija občinske stavbe, ki naj bi
poskrbela tudi za dostop za invalide, še ni znano. (Foto: ŠV)
Društvo ne more graditi klančin in obnavljati objektov
Srečko Leskovar je na svoje težave pri gibanju po Šentjurju že večkrat opozoril tudi Medobčinsko društvo delovnih invalidov Šentjur, ki združuje okoli 1.100 članov, tako invalidov kot njihovih družinskih članov. Predsednik društva Vlado Robič je na naše vprašanje, kako ocenjuje, da je v Šentjurju poskrbljeno za invalide, odgovoril:
Ob tem poudarja, kot je pojasnil tudi Srečku Leskovarju, da društvo ne more odpravljati arhitekturnih ovir, saj za to nima denarja:
Lahko pa društvo opozarja in poziva, kar po zagotovilih Robiča tudi počne, pri čemer sodelovanje z občino ocenjuje kot dobro.
Pločnik na križišču pri OŠ Franja Malgaja in IKC-ju je ob prehodu za pešce sicer nekoliko znižan, a za invalide še vedno
previsoka ovira. Rešitev naj bi bila izgradnja krožišča, prilagojenega tudi gibalno oviranim. (Foto: ŠV)
V skrajnih primerih invalida odnesejo v pisarno
Eden od javnih objektov v Šentjurju, do katerega je invalidom, pa tudi staršem z otroškimi vozički, onemogočen dostop, je policijska postaja. Do nje vodi nekaj stopnic. „Zadevo rešujemo tako, da smo pri vhodu v stavbo, na steni ob stopnicah, v nivoju parkirišča, namestili zvonec, ki ga lahko uporabijo obiskovalci na invalidskih vozičkih in vsi, ki imajo težave s premagovanjem stopnic. Ko stranka pozvoni, gre policist do stranke, kjer z njo opravi razgovor. Če gre za dolgotrajnejši postopek, policist pomaga osebi v prostore policijske postaje. Pri invalidih na vozičkih je to dokaj težavno, ne le zaradi stopnic pred vhodom, pač pa tudi stopnic v notranjosti objekta. V vsakem posameznem primeru se po najboljših močeh potrudimo, da postopke izvedemo na najprimernejši način, glede na dano situacijo,“ so nam sporočili iz policije. Na vprašanje, ali bo v Šentjurju vendarle zrasla dolgo pričakovana nova policijska postaja, pa so odgovorili: „Zemljišče za gradnjo nove policijske postaje sicer imamo, vendar v kratkem ne načrtujemo gradnje. Prostore sedanje policijske postaje smo v zadnjem obdobju delno že prenovili, delno pa prenova še poteka.“
V tem objektu je šentjurska policija, do vhoda vodi nekaj stopnic, nekaj jih je še v notranjosti. (Foto: ŠV)
Avtomobili na pločnikih, pred klančinami, na prostorih za invalide …
Velika težava marsikje so tudi vozniki, ki zaparkirajo klančine in pločnike ter tako onemogočijo dostop invalidom, še vedno pa se najdejo tudi vozniki, ki parkirajo na parkirna mesta, rezervirana za invalide. V medobčinskem inšpektoratu in redarstvu, ki deluje v občini Šentjur in še v sedmih občinah, pravijo, da nadzor nad parkiranjem izvajajo vsakodnevno. „V preteklem letu je bilo na območju delovanja našega organa izdanih 38 obvestil o prekršku v zvezi s parkiranjem na prostoru, namenjenem invalidom. Še vedno se občasno pojavljajo tudi kršitve na ostalih površinah, ki niso namenjene parkiranju, kot so pločniki, avtobusno postajališče, križišče …,“ razlagajo. Potrebnega bo torej še tudi precej osveščanja ljudi, vse od vrtca naprej.
Takole parkirani avtomobili so velika ovira za invalide, pa tudi na primer sprehajalce z otroškimi vozički. (Foto: ŠV)
V državi le 30 občin po meri invalidov
Občine lahko v Sloveniji pridobijo certifikat Občina po meri invalidov, ki ga podeljuje Zveza delovnih invalidov Slovenije. Po podatkih, dostopnih na njihovi spletni strani, ga ima doslej le 30 občin, Šentjurja ni med njimi, so pa iz naših krajev občine Rogaška Slatina, Velenje, Zreče, Slovenske Konjice, Ptuj, Slovenska Bistrica, Vojnik, Vitanje, Laško in Žalec. Občine morajo za certifikat izpolniti številne pogoje, med drugim je poseben poudarek prav na odpravljanju arhitekturnih ovir. Sicer pa se invalidi v Sloveniji poleg arhitekturnih ovir soočajo še s številnimi drugimi težavami. Nekaj najpogostejših težav nam je ob nedavnem obisku v naših krajih naštela varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer:
Invalidi zaradi vseh naštetih in še drugih težav, tako kot še druge ranljive skupine, težko pričakujejo dolgo napovedovani zakon o dolgotrajni oskrbi. Naša država ga sprejema že več kot 15 let. (AD)
Je pa v Šentjurju najti tudi primere dobre prakse, sploh pri novejših projektih. Takole dostopen je Ipavčev
kulturni center. (Foto: ŠV)
Na novi pešpoti in kolesarski stezi ob Pešnici so upoštevani arhitekturni standardi, ki gibalno oviranim ne
povzročajo težav. (Foto: ŠV)
