Zakaj ob Slivniškem jezeru ni več šotorov?
Slivniško jezero je izjemno privlačna točka za ribiče, a to poletje jih je videti manj kot običajno. Predvsem pa ob jezeru ni šotorov, ki smo jih v minulih letih videvali tik ob vodi. Preverili smo, zakaj.
Divje kampiranje je prepovedano, problem so različna tolmačenja
Številni se sprašujejo, zakaj obala Slivniškega jezera v Gorici pri Slivnici ni preplavljena s šotori, kot je bila nekoč. Ker je divje kampiranje prepovedano. V 18. členu Zakona o varstvu javnega reda in miru (ZRJM), ki je sicer še iz leta 2006, ko smo imeli tolarje, med drugim piše: »Kdor kampira na javnem kraju, ki za to ni določen, ali na zasebnem prostoru brez soglasja lastnika ali posestnika, se kaznuje z globo 20.000 tolarjev«. Danes znaša ta globa okoli 84 evrov. V družbi RTG Slivniško jezero, ki je lastnik zemljišča, njen direktor pa je Gregor Moser, so nam dejali, da želijo po številnih letih vendarle vzpostaviti pravni red, saj so bili tudi primeri, ko so ribiči s kampiranjem povzročali škodo na zemljišču. Da tako določa zakonodaja, so nam potrdili tudi v Ribiški družini Voglajna, predsednik upravnega odbora Ivan Ramšak pravi:
In kaj točno je dovoljena zaščita pred vremenskimi nevšečnostmi, kot je na primer dež? Je to lahko šotor? Pri tem se nekoliko zaplete. Ribiška družina Voglajna je problem naslovila na več pristojnih institucij, a jasnega odgovora ni dobila:
Lastniki zemljišča pravijo, da si ob jezeru želijo živahnega utripa in čim več ljudi ter zagotavljajo, da nikogar ne odganjajo, da pa pričakujejo od obiskovalcev, da bodo spoštovali naravo. (Foto: Štajerski val)
Po mnenju policije ribič z dovolilnico ne krši zakona
Zaradi domnevno nedovoljenega kampiranja ob Slivniškem jezeru so letos v dveh primerih posredovali šentjurski policisti. Iz Policijske uprave Celje so nam sporočili, da so 11. maja izdali odločbo v hitrem postopku, v nadzoru, ki so ga opravili 9. junija, pa da kršitve ni bilo, saj da je imel ribič veljavno karto. Ob tem so nam pojasnili: »Opozoriti želimo na dejstvo, da v kolikor na Slivniškem jezeru ali katerem koli drugem jezeru ribič, ki ima veljavno ribiško karto, lovi ribe (tudi ponoči) in ima postavljen šotor, v katerem prespi, ne gre za kršitev določil 18. člena ZJRM, saj namen ribiča ni kampiranje, temveč ribolov, in na tem mestu ni zaradi kampiranja, temveč zaradi ribolova.«
Za mnenje smo poprosili tudi Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Oprli so se na 1. odstavek 23. člena Zakona o sladkovodnem ribištvu, ki določa: »Lastnica oziroma lastnik ali drug posestnik vodnega ali priobalnega zemljišča mora izvajalcu ribiškega upravljanja in ribiču dopustiti neškodljiv prehod čez svoje zemljišče in zadrževanje na njem zaradi izvajanja ribiškega upravljanja«. Pojasnili so: »Glede na določilo menimo, da izvajanje ribiškega upravljanja ne opravljamo v času spanja, zato objekti, ki služijo za spanje, niso predmet nadzora ribiške inšpekcije, ker niso namenjeni osnovnemu namenu, ki ga opravljajo ribiške družine. Menimo, da je smiselna uporaba orodja in opreme, ki je potrebna za izvajanje ribiškega upravljanja.« Na naše vprašanje, ali obstaja pravilo, kaj točno ima lahko ribič pri sebi za zaščito pred vremenskimi vplivi, pa so zapisali: »Ribič mora čim manj vplivati na stanje zemljišča, kjer lovi ribe, po opravljenih nalogah pa povrniti zemljišče v provotno stanje in odpraviti morebitno škodo. Šotori niso predmet nadzora ribiške inšpekcije.«
Že hiter pogled na spletno stran Ribiške zveze Slovenije, kjer naštevajo zakonodajo s področja sladkovodnega ribištva, pove, da različna tolmačenja pravzaprav niso presenetljiva. To področje namreč ureja 5 zakonskih predpisov in 20 podzakonskih predpisov. Ob tem so našteti še posebni pravilniki Ribiške zveze Slovenije, eden od njih je Etični kodeks slovenskih sladkovodnih ribičev. V njem ribiče pozivajo tudi k varovanju narave. V II. členu med drugim piše: »Do ribolovne vode hodimo po uhojenih poteh, vozila pa puščamo na za te namene namenjenih mestih. Za seboj ne puščamo smeti in odpadkov, poskrbimo tudi za odstranitev ostalih odpadkov«. Prav k temu tudi ribiče ob Slivniškem jezeru pozivajo tako v Ribiški družini Voglajna kot v družbi RTG Slivniško jezero.
Optimistično naprej
Tako lastniku zemljišč kot ribiški družini je v interesu, da ribolov ob Slivniškem jezeru živi. Je pa jasno, da je treba doreči pravila, ki so v zakonskih okvirih, in se jih držati. Pogovori in dogovori so stekli, v družbi RTG so prepričani, da bodo plodni in v zadovoljstvo vseh – tako lastnika zemljišča kot ribičev. RTG je sicer v tem poletju poskrbel za kar nekaj novosti ob jezeru, ki poleg ribičev vabijo tudi ostale ljubitelje narave. Odprli so lokal, ob delu jezera so uredili »golfsko« travo za poležavanje, kjer načrtujejo tudi pripravo več različnih dogodkov in druženj. Napovedujejo še ureditev piknik prostorov. (AD)
Novost ob Slivniškem jezeru je tale lokal. (Foto: Štajerski val)
