februar 22, 2019

Zgodbe kipov s Kalvarije v Šmarju pri Jelšah

V šmarskem Muzeju baroka bo nocoj pogovorni večer in predstavitev knjige Zgodbe kipov s Kalvarije v Šmarju pri Jelšah. Več kot 260 let stare lesene skulpture s kalvarijskih kapel in številni dogodki so v zadnjem letu v muzej privabili več kot 2.000 obiskovalcev.

Med 43 originalnimi sklulpturami tudi deček s čutaro. ( Foto: Muzej baroka Šmarje pri Jelšah)

Zgodovina Kalvarije v knjigi
O zgodbah kipov s Kalvarije v Šmarju pri Jelšah bodo v Muzeju baroka Šmarje pri Jelšah govorili posamezniki, ki so z njimi vsak po svoje povezani. Na pogovorni večer so povabili Nuško Dolenc Kambič, restavratorko in vodjo projekta restavriranja izvirnih plastik iz kapel šmarske Kalvarije in izdelave njihovih kopij, ter umetnostno zgodovinarko, barokistko Metodo Kemperl. Zgodbo kipov bodo odstirali tudi s pomočjo dolgoletnega direktorja šmarske knjižnice Jožeta Čakša in predsednika Društva za ohranjanje kulturne dediščine Sveti Rok Petra Planinška. Ob tej priložnosti bodo predstavili knjigo, ki so jo naslovili Zgodba kipov s Kalvarije v Šmarju pri Jelšah, pravi Vlasta Kramperešk Šuc iz Muzeja baroka. "Gre za kronološki pregled in celostno predstavitev Kalvarije kot spomenika in pa kronološki pregled obnove spomenika v skoraj tristo letih," pravi Kramperškova in ob tem spomni, da se je zadnja celovita obnova Kalvarije začela leta 2000 in je skoraj končana. Dosežek, na katerega so najbolj ponosni, pa je izgradnja Muzeja baroka, ki zdaj hrani 43 originalnih lesenih kipov iz kalvarijskih kapel. Hkrati z obnovo kipov so restavratorji izdelali tudi njihove kopije, ki verodostojno nadomeščajo izvirne plastike v kapelicah.

Muzej kulturno-izobraževalno stičišče
Kot kaže, je Muzej baroka, ki so ga odprli avgusta 2015, postal pomemben del kulturnega utripa na Šmarskem. V letu 2018 si je namreč po navedbah Kramperškove muzej ogledalo 2.132 obiskovalcev, dogodkov v muzeju se je udeležilo 1.172 obiskovalcev, dogodkov, ki so jih organizirali na drugih lokacijah (cerkev sv. Roka in delavnice na terenu), pa se je udeležilo 582 udeležencev. Število obiskovalcev muzeja je tako leta 2018 ostalo na primerljivi ravni z letom poprej. Število bi lahko bilo po besedah Kramperškove višje, če bi imeli na voljo več denarja za promocijo. "Tako smo raven ohranili izključno s svojim delom in s pomočjo brezplačnih kanalov obveščanja. Skupno število obiskovalcev se je povečalo na račun cikla koncertov Rokovega poletja, saj nam je na ekskluzivne koncerte uspelo privabiti dvakrat več obiskovalcev kot leto poprej. Podvojilo se je tudi število dogodkov, ki so jih organizirali drugi organizatorji, saj so spoznali, da je osrednja razstavna dvorana izjemno akustična, hkrati pa predstavlja posebno ustvarjalno okolje za delovna srečanja," navaja Kramperškova in dodaja, da po treh letih delovanja zaznavajo, da postaja muzej vse pomembnejše stičišče kulturno-izobraževalnih vsebin, prijetnih srečanj in dogodkov. (SP)

Galerija slik