Na Šentjurskem za boljšo lokalno samooskrbo

22.12.2015

Sodelujoči pri projektu so ob podpisu pisma o nameri povedali, da je trenutno za sodelovanje zainteresiranih okoli 25 kmetov.

V občinah Šentjur in Dobje želijo spodbuditi lokalno samooskrbo. Podpisali so pismo o nameri, ki opredeljuje cilje in nadaljnje aktivnosti. Glavni cilj je povezati javne zavode ter lokalne kmete in pridelovalce živil.

Zdrava hrava v vrtcih, šolah in domu starejših
Pri projektu so se na pobudo občinskega odbora stranke SLS združili Občina Šentjur, Razvojna agencija Kozjansko, celjska območna enota Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije, Kmetijska zadruga Šentjur in Šolski center Šentjur. Podpisnikov pisma o nameri je 13. Želijo, da bi javni zavodi v občinah Šentjur in Dobje, kot so vrtci, šole in dom starejših, čim več živil kupovali od lokalnih kmetov. Doslej so že popisali lokalne pridelovalce hrane in z njimi opravili pogovore ter jim ponudili svetovanje, izdelali so akcijski načrt, izvedli so predavanje o nadzoru nad živili, skupaj z javnimi zavodi so oblikovali nabor artiklov. „Zdaj je naša naloga, da obvestimo kmete o možnostih prodaje živil javnim zavodom ter na drugi strani javne zavode o tem, kateri pridelovalci so zainteresirani za prodajo in kaj lahko ponudijo. Tako bodo lahko začeli med seboj trgovati, če lahko uporabim ta izraz,“ pravi pobudnica projekta Mihaela Rožej.

Kupujejo predvsem sadje in zelenjavo
V javnih zavodih projekt pozdravljajo, pri tem pa poudarjajo, da so že doslej določena živila odkupovali od lokalnih pridelovalcev. A upoštevati je treba zakonodajo, ki je na tem področju zelo stroga. „Glavnino živil moramo kupovati prek javnih naročil, majhen delež, ki nam ga dopušča zakonodaja, pa že kupujemo od lokalnih kmetov. To je najlažje pri programu sadje in zelenjava. To je torej tisto, kar otroci dodatno dobijo ob malici,“ razlaga vodja tima ravnateljev šentjurskih osnovnih šol Robert Gajšek in dodaja, da ima kupovanje od lokalnih pridelovalcev več prednosti. Ta hrana je bolj zdrava, saj poznamo njen izvor in način pridelave, zaradi krajšega prevoza manj onesnažujemo okolje, prav tako pa podpiramo lokalnega kmeta.

Nujno osveščati že najmlajše
Podobna praksa kot v šolah je tudi v vrtcih. Kolikor lahko, odkupujejo od domačih kmetov. Predvsem sadje in zelenjavo, nekaj tudi mesa in mleka. Dosedanje izkušnje so po besedah ravnateljice Vrtca Šentjur Elizabete Jelen dobre, seveda pa upa, da bo odslej mogoče sodelovati še z več pridelovalci. Pri tem izpostavlja, da je nujno že najmlajše osveščati o pomenu lokalne samooskrbe. „Otroci morajo imeti dober zgled. Če vzgojitelj tudi sam je tovrstno hrano in če zna otrokom predstaviti, zakaj je boljša od uvožene, ni težav. Pri nas, ki smo eko vrtec že leta 2005, smo tudi veliko na prostem, med sprehodi tudi obiščemo kakšno kmetijo, si ogledamo sadovnjake, rastlinjake, vrtove,“ razlaga in poudarja, da je ob naporih vzgojiteljev še kako pomemben tudi zgled staršev. (AD)




Štajerski val v sliki