november 23, 2018

Nad Bistrico mogočni Rajglov cer

Na domačiji družine Rajgl nad dolino Bistrice raste mogočno drevo – Rajglov cer. Že na daleč opazno drevo z več kot 5-metrskim obsegom debla je zavarovano kot naravna vrednota. Da bi ostalo čim dlje pri življenju, mu s sanacijami krošnje pomagajo v Kozjanskem parku.

.

Stilska preobrazba Rajglovega cera
Rajglov cer je vrsta hrasta, ki uspeva po kozjanskih hribih na osončenih legah. Še poseben mogočen je cer, ki raste na dvorišču družine priznanega harmonikarja Franca Rajgla. Po navedbah biologa Dušana Klenovška iz Kozjanskega parka je prsni obseg debla tega izjemnega drevesa kar 5,13 metra, zaradi česar je zavarovano kot drevesna naravna vrednota. "Zaposleni v Kozjanskem parku zato redno spremljamo njegovo zdravstveno stanje. In to zadnja leta ni dobro – drevo počasi umira. Listi so vse bolj bledo zeleni, suhih vej je vse več. Zaradi varnosti ljudi in podaljšanje življenja cera smo že večkrat izvedli sanacijo krošnje. Nazadnje v letošnjem novembru," razlaga Klenovšek in dodaja, da so skupaj z Zavodom RS za varstvo narave na podlagi terenskega ogleda izvedli strokovni poseg odstranitve vseh suhih in nestabilnih delov krošnje. "Lahko bi rekli – prava stilska preobrazba. Strokovnjak arboristike je s plezalnimi pripomočki ob občudovanju prisotnih preplezal celotno krošnjo. Drevo je dobilo novo podobo, Rajglovi pa občutek varnosti. Tudi ponosni, da bo še naprej krasilo domače dvorišče. Cer bo sicer še naprej počasi hiral, zato smo ob pospravljanju odžaganih vej že razmišljali tudi o času, ko se bo dokončno posušil. Ohraniti želimo vsaj najbolj mogočni spodnji del debla," razlaga Klenovšek.

Za propadanje kriv redek hrošč
In kaj je krivo za propadanje mogočnega drevesa? V Kozjanskem parku so po Klenovškovih besedah že nekaj let na podlagi lukenj v deblu in vejah sklepali, da se je v suh les naselil hrošč strigoš  - veliki hrastov kozliček. "Gre za v slovenskem in evropskem merilu redko, ogroženo ter posledično zavarovano vrsto. Njihove ličinke se namreč hranijo le s suho hrastovino. Kar nekaj let jo grizejo, preden se preobrazijo v velike hrošče z dolgimi tipalnicami. Veje smo zato žagali skrbno, da ne bi pri tem poškodovali ličink ali prezimovajočih odraslih kozličkov. Debelejše veje smo shranili, da bodo ličinke lahko dokončale svoj razvoj. A tudi v tanjših je bilo najdeno marsikaj," pojasnjuje Klenovšek in pri tem pohvali družino Rajgl, ki je v naslednjih dnevih iz razsekanega lesa rešila okoli 30 ličink in odraslih. "Marsikdo bi velike ličinke vrgel kokošim ali jih celo pohodil, zakonca pa sta jih skupaj z žagovino shranila ter nas obvestila o najdbi. Navdušena, že skoraj biologa, kot je v smehu dejal g. Franci. Najdene primerke smo sedaj v parku namestili v suh hrastov les, da bodo lahko dokončali svoj razvoj in v naslednjih letih poskrbeli za obstoj vrste," razlaga Klenovšek, ki se vpletenim v imenu kozličkov in hrasta zahvaljuje za uspešno akcijo, ki bo pripomogla k ohranjanju velike raznolikosti narave na Kozjanskem. Podobno uspešno so, kot pravi, pred letom pomagali čudoviti lipi pri Novakovih na Ješovcu pri Kozjem. (Foto: Kozjanski park, SP)

Galerija slik