marec 1, 2019

So dražji domači ali kupljeni krofi?

Po vaseh, krajih in mestih se bodo ta konec tedna sprehodile pustne šeme in maske, ki bodo odganjale zimo. Ob tem je zanimivo pogledati tudi statistiko, ki spremlja pustni čas. Koliko je v Sloveniji na primer Krofov, Pustov in Kurentov? Ter ali so dražji domači ali kupljeni krofi?  

Ta konec tedna bo marsikje srečati pustne šeme. (Foto: Štajerski val)

Kam na pustovanja?
V številnih krajih boste lahko zimo preganjali že na pustno soboto, med drugim na pustovanjih v gostišču Špulcer v Kompolah, v Šentvidu pri Grobelnem rajanje prirejajo tamkajšnji gasilci. V Šmarju pri Jelšah bo pustovanje pred tamkajšnjim kulturnim domom. Pestro bo tudi v Celju, na Celjskem pustu, če se boste mudili po trgovinah, pa se lahko ustavite na pustovanju v CityCentru. V Novi Cerkvi pri Vojniku ne bo manjkala tradicionalni pustni karneval, največji pustni sprevod v državi pa bo v nedeljo na Kurentovanju na Ptuju

Pustni partnerji v Italiji
Že dolgo se v pustnem času sicer ne šemimo le v tradicionalne maske in šeme. Statistični urad Republike Slovenije v svoji predpustni statistiki ugotavlja, da kar nekaj prazničnih, karnevalskih in podobnih izdelkov za razvedrilo uvozimo, v minulem letu za okoli deset milijonov evrov. Izvozili pa smo dva milijona in pol takšnih izdelkov, kamor denimo sodijo tudi čarovniški triki. Pri tem je glavna država partnerica naša zahodna soseda. Iz Italije smo namreč uvozili za slabe štiri milijone evrov in pol karnevalskih in drugih izdelkov za razvedrilo, kar predstavlja kar dobrih 45 odstotkov celotnega uvoza. Iz Slovenije pa smo v Italijo izvozili za dober milijon evrov izdelkov, kar znaša več kot 43 odstotkov vsega izvoza teh izdelkov.

giphy

Da bodo na pust le lepi spomini
Ker pustovanja in maskiranje navdušijo predvsem najmlajše, Nacionalni inštitut za javno zdravje prilaga tudi nekaj nasvetov, da bo pustni čas res vesel. Zimski dnevi so krajši, zato je otrokom dobro poiskati svetle kostume in jim priskrbeti odsevne trakove ali zapestnice. Ker lahko v maskah otroci težje dihajo, je bolje otrokom poslikati z ustreznimi barvami. Pustni rekviziti, kot so meči, sablje in puščice, naj bodo kratki in naj imajo mehke konice, še opozarjajo. Če je v navadi, da otroci v maskah hodijo od hiše do hiše, naj mlajše od 12 let spremljajo odrasli, otroke pa je dobro tudi opozoriti, da ostanejo s prijatelji in ne vstopajo v domove ali avtomobile neznancev. Ker pust spremljajo številna rajanja, ni odveč niti opozorilo policistov, da za volan nikoli ne sedite, če ste pili alkohol, prav tako med vožnjo snemite maske ali pustne rekvizite, ki ovirajo pogled na cesto.

giphy

V Podravju le 10 Kurentov
Pust spremlja večstoletna tradicija šemljenja. Nekateri si v pustnem času nadenejo kurentovo opravo, ki lahko tehta tudi do 70 kilogramov, drugi so Kurenti vse leto ali celo vse življenje. Nekateri namreč k svojemu imenu pripisujejo priimek Kurent. V začetku letošnjega leta se je po podatkih Statističnega urada Kurent pisalo 316 Slovencev. Največ, 184, jih je v osrednjeslovenski regiji, ne pa v Podravju, od koder kurenti izhajajo. Tam priimek Kurent nosi le 10 prebivalcev. Med ljudmi s pustnimi priimki ima največ Slovencev priimek Pust. Prvega januarja je bilo v Sloveniji 356 Pustov. Tudi teh je največ v osrednjeslovenski statistični regiji. Še en pustni priimek pa je Krof, tega ima v dokumentih zapisanega 38 ljudi.

Ni pusta brez krofov
Samo ugibamo lahko, ali se v pustnem času kje srečajo Pusti in Krofi. Vemo pa, da pusta ni brez krofov. Ker Surs vodi le statistiko vseh pekovskih in slaščičarskih izdelkov, ne morejo zagotoviti točnih podatkov o cenah krofov v trgovinah. Lahko pa preračunate, ali se vam jih izplača peči doma ali se ponje odpraviti v trgovino. Verjetno je glavni dejavnik število krofov, ki jih boste pojedli. Kilogram pšenične moke stane 0,66 evra, liter polnomastnega mleka 0,74, za deset jajc boste odšteli 1,67 evra, za liter olja pa 1,40. Kilogram sladkorja vas bo stal 0,83 evra, kilogram džema pa 5,60 evra.

giphy

Po pustu post
In ker kaloričnemu pustnemu torku sledi pepelnična sreda, s katero kristjani začenjajo 40-dnevni post pred veliko nočjo, v njem pa se omejijo predvsem pri uživanju mesa, še nekaj podatkov na to temo. Leta 2017 je povprečen Slovenec za prehrano porabil 93 kilogramov mesa. Slovenski proizvajalci do istega leta niso nikoli uspeli zagotoviti popolne samooskrbe z mesom. V Sloveniji smo sicer najbolj samooskrbni s svežim konjskim in perutninskim mesom, ki ju tudi izvažamo, najmanj pa s svinjino. Te smo leta 2017 v Sloveniji pridelali le 38 odstotkov. (TMG)