januar 4, 2017

Novi zakon o pogrebni in pokopališki dejavnosti razburja

Zanimanje javnosti za novi zakon o pokopališki in pogrebni dejavnosti, ki pogrebne dejavnosti prepušča trgu, je izjemno veliko. Številni kritiki so prepričani, da bo z novim zakonom pokojnik postal zgolj tržno blago, država pa poudarja, da so tovrstni strahovi odveč.

Če bodo pogrebne storitve končale na prostem trgu, si lahko obetamo dvig cen in padec kakovosti, na dolgi rok pa tudi propadanje pokopališč, svarijo številni.

Številne nedorečenosti
Novi zakon je pokopališko in pogrebno dejavnost ločil. Manj donosno vzdrževanje pokopališč je ohranil v javni gospodarski službi, pogrebno dejavnost, ki zajema prevoz, pripravo in upepelitev pokojnika ter pripravo in izvedbo pogreba, pa prepustil prostemu trgu. Na Ministrstvu za gospodarstvo pojasnjujejo, da svojci pokojnika lahko poslej sami izberejo pogrebno podjetje, ki bo poskrbelo za izvedbo pogreba. Prav tako sami izberejo kamnoseka, vrtnarja in ostalo. Prosta izbira je sicer veljala že pred novim zakonom. Pogrebna dejavnost je v različnih občinah različno urejena. V tretjini občin za pogrebe in pokopališča skrbijo javne gospodarske službe, v slabi polovici  pa to dejavnost na trgu izvaja več kot 60 zasebnih podjetij. Radko Kvas, ki ima v Šmarju pri Jelšah pogrebno službo Gekott, poudarja, da so v novem zakonu številne nejasnosti, ministrstvo naj bi jih do konca aprila doreklo s podzakonskimi akti. "Novi zakon naj bi med drugim pripomogel k prevetritvi nelojalne konkurence na tem področju. Država bo v naslednjih mescih pogrebnim podjetjem podeljevala licence, a le tistim, ki izpolnjujejo pogoje glede števil zaposlenih in podobno," pojasnjuje Kvas. Za mnenje smo prosili tudi direktorja JKP Slovenske Konjice mag. Franca Doverja:"Dokler ne vemo, kakšna bo končna verzija zakona, ne bi želel špekulirati. Zato počakajmo. Z občino Slovenske Konjice imamo koncesijsko pogodbo za urejanje pokopališč v občini sklenjeno do leta 2019."

Država prisluhnila Računskemu sodišču
Na gospodarskem ministrstvu pravijo, da jih je k pripravi novega zakona spodbudilo Računsko sodišče, ki že pred časom priporočilo ločitev pogrebne in pokopališke dejavnosti. Poudarja, da gre za dve ločeni dejavnosti. Denar iz ene v drugo dejavnost se ne sme več prelivati. To se je po podatkih Računskega sodišča doslej dogajalo. Spremljajo tudi cene pogrebov, ki so se med letoma 2009 do 2012 nezadržno višale. Cena pogreba s krsto ali žaro se je v teh treh letih podražila za okoli 100 evrov. Ministrstvo napoveduje, da se bodo cene zaradi novega zakona na dolgi rok znižale.

Zakon v ustavno presojo
Poleg javnih pogrebnih podjetij novemu zakonu nasprotujejo državni svetniki, ki so že julija na zakon izglasovali veto, z besedilom zakona se ni strinjala niti zakonodajnopravna služba državnega zbora, nasprotovali sta mu tudi Gospodarska zbornica in Zveza potrošnikov Slovenije. Bojijo se, da novi zakon daje možnost vključitve številnim podjetjem, ki bodo težile zgolj k zaslužkarstvu. Da bodo storitev opravile zelo na hitro z najnižjimi možnimi stroški, pri tem pa zanemarjale kakovost storitve. Da bodo pokopališča slabše vzdrževana, cene grobnin pa višje. Zato je Združenje občin Slovenije vložilo zahtevo za oceno ustavnosti, saj je Ustavno sodišče že pred 16 leti odločilo, da pogrebna dejavnost ne sme biti na trgu. (BF)