april 9, 2017

O semenih, setvi in kaljenju

Tokratna oddaja Za dom in vrt je bila v znamenju semen. Kako izbrati pravo seme, v kakšno zemljo ga posaditi in ob kakšnem vremenu? Na vsa vprašanja je odgovoril gost tokratne oddaje, inženir vrtnarstva Drago Jančič. 

Prva semena že kalijo.

Pomembna temperatura tal, ne zraka
Visoke temperature v marcu so mnoge vrtičkarje spodbudile k zgodnejši pripravi zemlje kot običajno, bele zaplate gredic že pričajo o prvih posevkih, pokritih z agrokopreno, marsikdo se pohvali, da je letos s sajenjem krompirja prehitel samega sebe. A Drago Jančič pri tem opozarja, da pri času sajenja ne gre upoštevati le temperature zraka, bolj pomembna je temperatura zemlje. Saditi začnemo praviloma šele, ko doseže od 8 do 10 ˚C. Obstajajo pa izjeme. "Zelo zgodaj, že od februarja, lahko neposred­no na gredice sejemo bob, pri nas precej pozabljeno stročnico. Na nizke temperature je od običajnih najmanj občutljivo seme solate, rukole, motovilca, redkvice, špinače, kapusnic in radiča za rezanje. Pozneje pa pridejo na vrsto korenček, peteršilj in pesa. Z drugimi vrtninami, denimo fižolom in plodovkami, pa je treba počakati vsaj do začetka maja. Setev in sajenje na Primorskem sta od tri ted­ne do mesec dni zgodnejša," razlaga inženir vrtnarstva Drago Jančič.

Kako sejati?
Druge okoliščine, ki bodo semenu vrtnin omogočile hitrejši vznik, so poleg temperature še dobro pripravljena zemlja ter globina in gostota setve. Dlje ko je seme v zemlji, več možnosti je, da mu bo zmanjkalo hrane, da se bo okužilo s povzročitelji bolezni, ki so prisotni v prsti, ali da bo morda zaradi ne­ugodnega vremena propadlo. Splošno pravilo je, da seme sejemo v globino, ki ustreza dvakratniku ali trikratniku njegove debeline, poleti pa nekoliko globlje, saj je tam zem­lja hladnejša in bolj vlažna. Hitrost kaljenja pa je odvisna tudi od starosti semena. Ta vpliva na njegovo vitalnost – torej zmožnost, da v začetni zagon, kalitev, vznik iz zemlje in rast do razvoja koreninice in prvih pravih listov usmeri vso svojo energijo. Do takrat namreč črpa hranilne snovi iz svojih zalog. Najbolj vitalno je sveže, leto dni staro seme, s starostjo pa se začnejo njegove lastnosti slabšati. Zgodaj spomladi zato uporabimo sveže seme, morebitne stare zaloge prihranimo za pozneje, ko bodo druge okoliščine setvi bolj naklonjene. Kupovanje na zalogo je prav zato večkrat razlog za slabo voljo. Še več nasvetov in namigov pa v posnetku oddaje Za dom in vrt, Draga Jančiča je gostila Katja Žolgar.