O veliki noči, pirhih, hrenu, šunki in potici malo drugače

11.04.2020

Šunkar, Pirh, Hren, Butara ... kar nekaj velikonočnih priimkov. Kaj zanimivega še ve statistika? (Foto: Pixabay)

Koliko stanejo sestavine za potico, koliko jajc porabimo Slovenci, koliko je pri nas duhovnikov, koliko Duhovnikov in koliko ljudi svojemu imenu pripiše priimek Pirh, vedo na Statističnem uradu. Pripravili so nekaj zanimivosti o vsem, česar ta vikend gotovo ne bo manjkalo.

Velikonočni vikend je, ki ga bomo preživeli drugače kot smo morda vajeni. Verjetno pa kljub času koronavirusa marsikje ne bodo manjkali pirhi, hren, šunka in potica. Kaj o veliki noči pravijo številke, vedo na Statističnem uradu. Na številke, ki jih piše koronavirus, bo potrebno še počakati. Vseeno pa so zbrali kar nekaj zanimivih velikonočnih podatkov.

Jajca in pirhi
Rejci perutnine po Sloveniji so leta 2018 imeli 1,9 milijona kokoši nesnic. Kokoši znesejo povprečno 1,1 milijona jajc dnevno. Povprečni Slovenec pa po podatkih iz leta 2018 letno porabi 181 jajc.

Jajc vsako leto izvozimo veliko več kot uvozimo. Tako smo jih lani izvozili za 4,6 milijona evrov, največ na Hrvaško. Uvozili pa smo jih za 1,3 milijona evrov – prišle so zlasti iz Litve. Največ smo jih uvozili prav v času velike noči.

Hren
Če jajca izvažamo na Hrvaško, pa od južnih sosedov uvozimo največ hrena. Lani smo ga uvozili 40,2 tone, skoraj polovico prav s Hrvaške. Izvozili pa smo ga za 13,6 ton.
Zadnji podatki o pridelavi hrena v Sloveniji so sicer iz leta 2016, kažejo pa, da je hren takrat pridelovalo 60 kmetijskih gospodarstev pri nas. Hren so pridelovali na 64 hektarjih, kar je skoraj 4-krat večja površina kot leta 2000.

Šunka
Tudi pri tej velikonočni jedi je glavna država izvoza Hrvaška. Na Hrvaško smo lani izvozili za 4,7 milijona evrov svinjine. Največ pa smo je uvozili iz Avstrije, za 37,5 milijona evrov. Sicer pa je predlani povprečen Slovenec letno porabil 37,9 kilograma svinjine. 38 odstotkov smo je takrat pridelali doma.

Potica
Na velikonočnem jedilniku je pogosto tudi potica. Koliko nas je lani stala peka orehove potice? Za 10 jajc smo odšteli 1,64 evra, za kilogram sladkorja 0,82 evra, za liter mleka 0,74 evra. Potrebovali smo tudi moko – kilogram bele pšenične je lani stal 0,66 evra. Kilogram masla je stal 8,38 evra. Orehova jedrca pa so imela ceno 13,71 evra za kilogram. Če smo želeli dodati rozine, je bila njihova cena za kilogram 4,15 evra.

Velika noč v priimkih
Velika noč je v osnovi cerkveni praznik. V Sloveniji so štiri naselja, ki imajo v imenu besedo cerkev, ugotavlja Surs. Še nekaj pa jih ima izpeljanke iz te besede - to so Cerkvenjak, Cerkvišče, Lemberg pri Novi Cerkvi, Pri Cerkvi-Struge, Straža pri Novi Cerkvi.

Lani je poklic duhovnika opravljalo 614 ljudi. Sicer pa je v Sloveniji v Sloveniji 39 ljudi, ki so Duhovniki ne glede na svoj poklic – nosijo namreč priimek Duhovnik. 225 ljudi se je po podatkih iz začetka lanskega leta pisalo Kaplan, 841 Papež, 905 pa Škof.

Malo drugače pa je z veliko nočjo povezano še več priimkov. Tako se 38 ljudi piše Šunkar, 75 Pirh, 100 pa Butara. 235 oseb nosi priimek Vuzem (velika noč), 715 Zajec, kar 1442 pa se jih podpisuje s priimkom Hren. (TMG, vir: Surs)




Štajerski val v sliki