oktober 12, 2022

DR. ZVEZDAN PIRTOŠEK: ZNANJE IN ZNANOST MORATA BITI ODETA V HUMANIZEM

Možgani so naša knjiga življenja

Prof. dr. Zvezdan Pirtošek je ugleden nevrolog, predstojnik katedre za nevrologijo na ljubljanski medicinski fakulteti in dolgoletni predstojnik kliničnega oddelka za bolezni živčevja v UKC Ljubljana. Pri svojem znanstvenem delu se posveča predvsem raziskovanju delovanja človeških možganov in različnim obolenjem, predvsem demenci. 
Velike napore vlaga v to, da bi zmanjšali stigmo demence in jo začeli dojemati kot bolezen, ki se jo z zgodnjim odkrivanjem da zavreti, bolniku pa z zdravili in ustreznimi pristopi zagotoviti kakovostno življenje. Kajti, možgani so organ, s katerim je povezano vse, kar v življenju počnemo, mislimo, rečemo, občutimo. V stanju zavesti ali podzavesti. Možgani so naša knjiga življenja. 

Nekdanji Celjan, priznani nevrolog dr. Zvezdan Pirtošek, je za svoje delo na področju raziskovanja demence prejel državno priznanje red za zasluge.

Dr. Zvezdan Pirtošek na Nevrološki kliniki v Ljubljani vodi ambulanto za starejše, ki imajo različne možganske bolezni. Opozarja na epidemijo nevrodegenerativnih bolezni, še posebej demence, na katero kot družba nismo pripravljeni. Med drugim je spregovoril o znakih za prepoznavanje demence, ki jih v zgodnjih stadijih velikokrat prezremo. Ko jo končno prepoznamo, je bolezen običajno že zelo napredovala.

»Tistega nesrečnega torka, ko vnuček ves srečen prihiti k babici in ji reče, poglej, zdaj sem pa našel tvoje ključa od avtomobila, ki si jih iskala. Tule v hladilniku so bili poleg tunine solate. No, tistega torka je babica že čisto jasno dementna in mora iti k zdravniku. Danes vemo še nekaj drugega, in sicer da se je ta demenca začela razvijati leta oziroma desetletja prej. Če nam je demenca sojena, recimo, v 65. letu našega življenja, se je začela razvijati že konec štiridesetih oziroma v začetku petdesetih let našega življenja.«  

V primerjavi s stoletjem nazaj se je naša življenjska doba za skoraj dvakrat podaljšala. »Če smo si nekdaj želeli dočakati dolgo življenje, si danes želimo predvsem, da bi ohranili mentalno zdravje,« še dodaja prof. dr. Zvezdan Pirtošek, ki je v radijskem srečanju na Štajerskem valu spregovoril tudi o pomenu umetnosti oziroma o učinkih lepega na naše možgane, o  tem, kako pomemben je aktiven življenjski slog, tudi v zrelih letih, o pravi meri spanja in počitka, pa tudi o pomembnih dognanjih v raziskovanju možganov.
Najpomembnejše za razvoj nevroznanosti je spoznanje, da se naši možgani lahko obnavljajo, česar pred 50. leti še nismo vedeli. Prisluhnite dr. Zvezdanu Pirtošku, ki v pogovoru na zanimiv način in s primeri razlaga, kako delujejo in se v različnih situacijah odzivajo naši možgani. Z njim se je po njegovem predavanjuv IKC Šentjur, na povabilo Ljudske Univerze Šentjur, pogovarjala Greta Kokot Rajković.