Alenka Rumbak: Zavod pomaga, službo pa si mora najti vsak sam

15.09.2020

Tokrat je bila gostja radijskega srečanja mag. ALENKA RUMBAK, direktorica celjske območne službe Zavoda RS za zaposlovanje.

ALENKA RUMBAK, direktorica celjske območne službe Zavoda RS za zaposlovanje se že skozi vso svojo kariero srečuje z usodami brezposelnih oziroma iskalcev zaposlitve na zavodu za zaposlovanje. Izguba službe za posameznika predstavlja stres, pa vendar to ni konec sveta.

V  pogovoru z Alenko Rumbak, direktorico celjskega zavoda za zaposlitev smo se dotaknili tudi trenutne situacije glede stanja brezposelnih v celjski regiji. Konec avgusta je bilo na Zavodu za zaposlovanje Celje prijavljenih 9.570 iskalcev zaposlitve, kar je nekaj manj kot pred letošnjim poletjem, a še vedno 21 odstotkov več brezposelnih kot lani ob tem času. V številkah to pomeni 1662 brezposelnih oseb več kot lani.
»Številke so visoke, previsoke, stiske in zgodbe se te vedno znova dotaknejo,« pravi Rumbakova, ki v prihodnjih tednih pričakuje, da se bo število brezposelnih še zvišalo. Steklarna Rogaška ta mesec namreč nadaljuje vročanje odpovedi presežnim delavcem. Poročali smo že, da je junija delo izgubilo 81 delavcev, zdaj bodo odpovedi vročili še 56-im. Zmanjševanje števila zaposlenih je vodstvo napovedalo že januarja. Alenka Rumbak pravi, da se je na zavod že takrat obrnilo več delodajalcev, ki so želeli kontakte ljudi, ki so ostali brez službe, tako da pričakujejo, da bodo ti delavci hitro dobili nove službe. 

 

 

Ob tem pa še poziva, naj se ljudje, ki izgubijo službo, čim prej prijavijo v evidenco zavoda za zaposlovanje. Vsem pa polaga na srce še, naj čimprej začnejo aktivno iskati rešitve, ker zaposlitve so in tudi v prihodnje bodo. Vsaka kriza najprej sicer res zaustavi zaposlovanje, sledijo tudi odpuščanja, po krizi pa se vedno pojavijo tudi nove zaposlitve in nove priložnosti. 

 

»Izguba službe je za posameznika šok, ni pa konec sveta. Danes so med brezposelnimi naši partnerji, naše hčere, naši sinovi, naši sosedi in znanci. To ni več nekaj, kar se dogaja drugim, ampak nekaj, kar se lahko zgodi vsakemu izmed nas.«

  

Med brezposelnimi je tudi veliko mladih
Ciljna skupina mladih je tako v dokumentih Slovenije in Evropske unije opredeljena kot ranljiva ciljna skupina, ki se ji s konkretnimi ukrepi, subvencijami in izobraževanji pomaga pri vstopu na trg dela. Seveda pa je tudi v skupini mladih iskalcev zaposlitve težko posploševati. Težje najdejo zaposlitev mladi brez izobrazbe oziroma z nižjo izobrazbo ter mladi z družboslovno izobrazbo. Se pa mladi bistveno hitreje zaposlujejo kot starejši iskalci zaposlitve, res pa je, da gre velikokrat za zaposlitve za določen čas. Na zavodu so v povprečju prijavljeni le 10 mesecev, medtem ko je povprečen čas iskanja nove zaposlitve pri starejših kar 43 mesecev. In kakšna je struktura mladih iskalcev zaposlitve, registriranih na zavodu?  

  

Delo od doma in nove oblike zaposlenosti
Delo od doma je koncept, ki je bil pri številnih že v predkoronskih časih uveljavljen način dela. V času neposredne zdravstvene ogroženosti pa je tak način dela odlična izbira, primerna za nekatere dejavnosti oziroma poklice. Lahko je tudi dober ukrep, kadar govorimo o ranljivih posameznikih ali v primeru, ko delodajalec težje zagotavlja varne pogoje dela. Nove tehnologije vsak dan bolj olajšujejo delo od doma, vendar pa se pri nas večina zaposlenih opredeljuje za delo na delovnem mesu, v delovni sredini, kjer lahko razvijajo svoje strokovne in osebne potenciale, delo od doma pa je praviloma zaželeno v kombinaciji.
Ob novih oblikah zaposlenosti pa Alenka Rumbak opozarja: »Nove oblike zaposlenosti so vse v smeri večje fleksibilnosti, torej v prid delodajalcu, in manjše socialne varnosti za posameznika, ki je prisiljen vanje.«  

Še več na temo brezposelnosti in iskanja zaposlitve pa v posnetku radijskega srečanja z mag. Alenko Rumbak, direktorico Območne službe Zavoda za zaposlovanje RS Celje, ki mu lahko prisluhnete na spodnji povezavi. Pogovarjala se je Greta Kokot Rajković




Štajerski val v sliki