september 7, 2020

Andreja Križan Lipnik: V nas so delčki naših prednikov

Nedeljska srečanja

Andreja Križan Lipnik iz Loke pri Žusmu je psihologinja in svetovalna delavka v Vrtcu Izvir v Rogaški Slatini. Piše knjige, zavzema se za vprašanje srečnega življenja, izrisuje družinski rodovnik ter raziskuje megalite. Je mati štirih otrok, v razponu od 22-letnega študenta do 5-letnika, ki ga je rodila doma zgolj ob prisotnosti moža. V posebno veselje ji je kmetovanje na rodovnem posestvu.

Psihologinja Andreja Križan Lipnik iz Loke pri Žusmu in gostiteljica radijskega srečanja Tanja Jurjec.

Iz globin nezavednega ji neprestano prihajajo novi klici in izzivi, ki jih povezuje s številnimi pridobljenimi znanji. Zaključila je program štiriletnega izobraževanja Spoznavanje ezoterične psihologije in meditacije v Centru za duhovno kulturo v Ljubljani, osnovni tečaj iz medicinske hipnoze, tečaj  bioterapevtskega zdravljenja po metodi Zdenka Domanćića, v slovenskem društvu Hospic pa je opravila tudi šolanje prostovoljcev za spremljanje umirajočih in njihovih družin. Je soavtorica knjig Smrt in žalovanje ter Otrok in ločitev staršev.

Kot psihologinja in svetovalna delavka v vrtcu se poklicno, pa tudi osebno zavzema za vprašanje,  kaj je tisto, kar dela življenje vredno in posledično srečno, o čemer je pisala tudi v knjigi Za srečo v družini. Kot spoznava tudi sama, je pozitivni vir za srečo posameznika in posledično celotne družine lahko tudi rodovno posestvo. Na hektarju zemlje v Pristavi skrbi za biotsko raznovrstnost, zasaja rastline in naseljujete živali. Zato je ob petkih tudi samozaposlena kot kmetica.

Rodovno posestvo ima tudi nalogo povezovanja rodu, zato se vsako leto zbere na njem širša družina, vsaka družina ima v gozdu tudi svoje drevo.

Ko spoznavamo svoje prednike, spoznavamo sebe delčke sebe
Andreja je na osnovi znanja iz psihologije in svojega raziskovanja prepričana, da smo močno določeni s svojimi predniki: »Česar niso razrešili tvoji starši, danes razrešuješ ti, česar ne boš razrešil ti, bodo v bodoče razreševali tvoji otroci.« Zato piše in izrisuje družinski rodovnik. Rodovno drevo razume kot stičišče med predniki in nasledniki.

Zgodbe preteklosti po svoje pišejo tudi megaliti, kamni, ki ti »ponujajo čiščenje, zdravljenje, zaščito in uravnavanje notranjih duševnih procesov«, je zapisala v podnaslovu njene knjige Nove zgodbe Žusma. »Megaliti so stara arhitektura, glas iz preteklosti, na zunaj bolj ali manj robati kamni, toda navznoter kažejo neizmerno veličino,« dodaja Andreja Križnik Lipnik, ki žusemske megalite raziskuje skupaj s patrom Karlom Geržanom in tamkajšnjimi društvi.
Pomembno je, da raziskujemo našo preteklost, saj nam mnogokrat da odgovore za našo prihodnost in sedanjost, ki je velikokrat negotova in nepredvidljiva.

Andreji Križan Lipnik prisluhnite v spodnjem posnetku radijskega srečanja, ki ga je gostila Tanja Jurjec. Nadvse zanimive teme, ki prebujajo našo zavest in povezanost z naravo.