april 20, 2021

Jože Rataj: Vrednosti Ipavcev so se Šentjurčani zavedli šele po njihovi smrti

Nedeljska srečanja

Leto 2021 je na pobudo Občine Šentjur na državni ravni proglašeno za leto skladatelja Josipa Ipavca: 8. februarja je namreč minilo okroglih sto let od njegove smrti. A  četudi je bil mogoče Josip najbolj nadarjen Ipavec, se je z Josipom žal začel zaton družine Ipavec. Zgodovinar Jože Rataj, ki živi na Blagovni, zaposlen pa je v Pokrajinskem muzeju Celje, je orisal njihovo delovanje in njihov pomen za Šentjurčane in Slovence. Prave vrednosti Ipavcev so se Šentjurčani zavedli šele kasneje.

Zgodovinar Jože Rataj, Pokrajinski muzej Celje, in gostiteljica radijskega srečanja Barbara Gradič Oset, oba Šentjurčana, sta med drugim spregovorila o Ipavcih, njihovi zgodovinski vlogi in pomenu za Šentjur in slovenstvo.

Družina zdravnikov in skladateljev, ki je proslavila Šentjur
Josip Ipavec je vnuk Franca Ipavca, ki je kot zdravnik v Sveti Jurij pod Rifnikom prišel leta 1805 in je začetnik znane rodbine zdravnikov in skladateljev Ipavcev v Šentjurju. Franc Ipavec je med opravljanjem zdravniške službe na dvorcu na Blagovni spoznal Katarino Schweighofer in se z njo poročil. V Šentjurju je kupil hišo in v njej uredil meščanski salon, s klavirjem, ki je bil takrat statusni simbol meščanstva. Njegova žena Katarina je bila izjemno glasbeno nadarjena in vsi njuni otroci so podedovali materine glasbene gene.

»Iz ljudskega izročila, pa tudi iz nekaterih pisnih dokumentov, je znano, da je, medtem ko je Franc opravljal zahtevnejše operacije, Katarina igrala na klavir ter tako s pomočjo glasbe mirila bolnike.«

Najmlajši od njunih sinov Gustav Ipavec je ostal v Šentjurju, kjer je deloval kot zdravnik in skladatelj. Bil je prodoren župan, zaslužen je za ustanovitev prve kmetijske šole na Spodnjem Štajerskem, bil je ustanovitelj pevskega društva v Šentjurju, nenazdnje je svojevrsten heroj, pravi Rataj: »Kot zaprisežen domoljub je leta 1883 ob obisku Šentjurja cesarja Franca Jožefa I. nagovoril v slovenskem jeziku.« Sicer pa je Gustav najbolj poznan po uglasbitvi znamenite pesmi Slovenec sem.
Benjamin Ipavec je bil glasbeno še bolj nadarjen od brata Gustava. Posebno mesto med njegovimi deli imajo samospevi. Napisal je prvo slovensko zgodovinsko opero Teharski plemiči. Živel in ustvarjal v Gradcu, vendar sta bila brata ves čas močno povezana.

Glasba je prehajala iz generacije v generacijo
Gustavov sin Josip Ipavec je bil glasbeno najbolj nadarjen. Je avtor prvega slovenskega baleta Možiček. Balet je doživel veliko uspešnih izvedb, žal pa tega ne moremo reči za opereto Princesa vrtoglavka. Skupaj z vplivnimi prijatelji si je prizadeval,da bi opereto uprizorili, vendar to za časa njegovega življenja žal ni uspelo. Princesa Vrtoglavka je bila prvič izvedena šele leta 1997 v SNG Maribor. Besedilo zanjo je napisal ddr. Igor Grdina, ki je velik poznavalec družine Ipavec, tudi avtor večih knjig in zapisov o tej znameniti šentjurski rodbini.

Od glasbe do glažut in steklarstva
Res je Šentjur najbolj prepoznaven prav po družini Ipavec, a šentjurska občina ima tudi izjemne muzejske bisere glažut in steklarstva. Zgodovinar Jože Rataj je velik poznavalec steklarstva, zato sta z Barbaro Gradič Oset spregovorila tudi o izstopajočih steklenih muzejih v cerkvah na Kozjanskem, še posebej cerkvica sv. Leopolda v Loki pri Žusmu je s svojo notranjo opremo in razstavljenimi eksponati pravi muzej steklarstva, ki je bilo v Loki in njeni okolici prisotno že sredi 18. stoletja. Prisluhnite zanimivemu pogovoru v spodnjem posnetku.