marec 27, 2019

Jožica Vallant: Čutim, da imam nekje sestro dvojčico

Jožica Vallant, nekoč Hanžič, iz Slovenskih Konjic, je bila stara le 3 tedne, ko jo je mama, ki ni bila kos materinstvu, pustila v stanovanju in odšla. Za vedno. Zadnja leta čuti, da pa vendarle ni povsem sama. Čuti, da ima nekje še sestro dvojčico, z imenom Ana, za katero jo mnogi zamenjujejo. Ali Ana res obstaja? Če obstaja, jo bo poiskala, se je odločila. Lahko ji pomagamo. 

Jožica Vallant iz Slovenskih Konjic je bila stara le 3 tedne, ko jo je zapustila mama. Danes čuti, da takrat ni zapustila samo nje, ampak z njo še njeno sestrico Ano, za katero jo mnogi zamenjujejo. Če Ana obstaja, kdo je, kje živi, se sprašuje. Odločila se je, da jo bo poiskala.

Komaj nekaj tednov staro dojenčico Jožico je takrat našla soseda, jo posvojila in jo vzgajala v ljubezni do narave in do dela. Mama, kot jo je klicala, ni imela redne zaposlitve, znala pa je ogromno del, tudi lepe obleke ji je šivala, se spominja.  Živeli sta skromno, a se ni počutila manjvredno. Bila je nemirnega duha in vedno zazrta v prihodnost.

Ni se je dotaknil namig, naj se šolajo tisti, ki imajo denar, na izjavo profesorja na srednji šoli v Celju, da v razredu ne bo stola zanjo, pa je odgovorila, da si ga bo prinesla s seboj iz Slovenskih Konjic. S trdno voljo in pridnostjo je tako postala učiteljica glasbe, izobraževala se je tudi na likovnem področju. Vseh 36 let je bila zaposlena na osnovni šoli v Ločah in neizmerno uživala pri delu z otroki na podeželju. Ob delu je končala tudi študij pedagogike v Ljubljani, kjer so jo na fakulteti prvič zamenjali z neko Ano, prav tako diplomirano pedagoginjo.

Življenje ji ni prizanašalo, a ga ima neizmerno rada
V zrelih letih je srečala ljubezen svojega življenja in se poročila. Razpeta je bila med Avstrijo in Slovenskimi Konjicami. Mož jo je spodbudil, da je opravila izobraževanje za  turistično vodnico in na potovanjih po Evropi se je spet zgodilo, da so jo prepoznali kot Ano.  Ko se je vrnila z neke prvomajske poti, je ostala po 12 letih zakonske sreče brez moža, na kar ni bila pripravljena, saj je skrival svojo bolezen. A ni se vdala: »Spoznala sem, da je pač taka moja življenjska pot in da je treba iti naprej.«   

Naključno se je, sprva iz radovednosti, srečala s krogom prijateljev Bruna Gröninga in postala njihova aktivna članica. V ljudeh se trudi iskati dobro, zato je tudi svoji pravi mami, s katero se nikoli ni srečala, že zdavnaj odpustila, pravi. Ljudem rada pomaga, zelo aktivna je tudi v oživljenem Turističnem društvu Slovenke Konjice, največje veselje pa ji je psiček Toj.

Kdo je Ana, s katero jo zamenjujejo
Še kar nekaj je bilo naključnih srečanj, ko so jo nagovorili z imenom Ana, tudi na neki sliki se je komaj prepričala, da ne vidi na njej sebe,  zato verjame in vse bolj čuti, da ima sestro dvojčico.

Morda ji boste lahko pri tem pomagali tudi vi. Edini podatek je, da jo ali pa morda ju je mama rodila 3. 3. 1948, na Pijovcih, v Šmarju pri Jelšah. Če imate morda kakšno informacijo, nam jo posredujte na naš naslov info@stajerskival.si ali nas preprosto pokličite na 03 817 12 10.